Grčija ima veliko otokov, vendar je Kefalonija otok, ki je vreden obiska, otok leži v Jonskem morju na zahodni strani celine. Kefalonija ni tako »oblegana« kot Zakintos, navdušijo pa nas turkizno modri zalivi z bogato morsko favno, unikatno živalstvo, visokogorske kefalonske jelke, neokrnjena narava, doline, ki se ponašajo z nasadi oljk in vinogradov, sončna, prijazna in naravna – vse to je grški otok Kefalonija. Pomembno je omeniti, da ker se otok nahaja na zahodni strani celine, ni močnih vetrov kot na vzhodni strani Peloponeza.
Kefalonija naj bi bila po legendi dejanski dom Homerjevega Odiseja in ne sosednja Itaka. Med II.svetovno vojno so Kefalonijo najprej zasedli Italijani in leta 1943 Nemci. Zaradi grške državljanske vojne se je mir na otok vrnil šele leta 1949. Leta 1953 je Kefalonija doživela zelo hud potres, ki je uničil večino stavb na otoku, prizanesel je le severnemu delu otoka. Vse nepremičnine in zgodovinske znamenitosti so bile obnovljene, vse pa je zgrajeno neka
Zveza evropskih držav, z mednarodnega vidika razpeta med ohlapno federacijo in konfederacijo, je med državljani Evrope poznana kot Evropska unija (kratica EU). Unija ima 508 milijonov prebivalcev (ocena leta 2010) in je tretje največje prebivalstvo na svetu, s površino 4.336.790 km2 predstavlja sedmo največje ozemlje po površini. Če naredimo primerjavo z ostankom sveta, je po oceni Eurostata (2013) delež Evropske unije v globalnem BDP (bruto družbeni produkt) najvišji, saj znaša kar 23,7 %, sledijo ZDA- 22,2 %, Kitajska -12,1 % in Japonska -6,5 %. Evropska unija se danes spopada z več krizami, gospodarsko , finančno in še posebej z begunsko. Skoraj 60 let po rimski pogodbi večino prebivalcev Unije zanima, kaj je ostalo od evropskih idealov, saj od nekdanjega navdušenja nad Unijo in njenih plemenitih ciljev ni ostalo veliko, v glavnem povsod prevladujejo malodušje, obup in resigniranost. Evropska unija je v kritičnem obdobju in slabem stanju, obstaja zelo resna nevarnost, da Evrops
Skoraj ni dogodka, ki bi ljudi po vsem svetu razvnemal tako kot olimpijske igre. Kar 120 let stara zgodba se bo nadaljevala letos, Olimpijske igre Rio 2016, se bodo pričele 5. avgusta in končale 21. avgusta. Otvoritvena slovesnost in zaključna prireditev, ko bo ugasnil olimpijski ogenj, se bosta odvijali na kultnem nogometnem štadionu , Maracana. Olimpijske igre Rio 2016, so 31. igre olimpijade in prvič v olimpijski zgodovini se bodo igre odvijale v Južni Ameriki (do sedaj so bile gostiteljice olimpijade Evropa 16-krat, Severna Amerika 6-krat, Azija 3-krat in Oceanija 2-krat). Olimpijske igre Rio 2016 so bile dodeljene Braziliji-Rio de Janeiro, na 121. zasedanju MOk-a(Mednarodni olimpijski komite),v Kopenhagenu-oktobra 2009 je Rio de Janeiro na glasovanju premagal Madrid, Tokio in Chicago.
Miroljubno športno merjenje moči narodov se je od leta 1896, ko so izvedli prve igre moderne dobe v Atenah, kar precej spremenilo, temeljne zamisli njihovega ustanovitelja barona Piera de Coube
http://mojpogled.com/kefalonija-grski-otok-vreden-ogleda/#
Grčija ima veliko otokov, vendar je Kefalonija otok, ki je vreden obiska, otok leži v Jonskem morju na zahodni strani celine. Kefalonija ni tako »oblegana« kot Zakintos, navdušijo pa nas turkizno modri zalivi z bogato morsko favno, unikatno živalstvo, visokogorske kefalonske jelke, neokrnjena narava, doline, ki se ponašajo z nasadi oljk in vinogradov, sončna, prijazna in naravna – vse to je grški otok Kefalonija. Pomembno je omeniti, da ker se otok nahaja na zahodni strani celine, ni močnih vetrov kot na vzhodni strani Peloponeza.
Plaža Myrtos, slovi kot najlepša na otoku in je pravi zaščitni znak Kefalonije, saj jo lahko vidimo na mnogih fotografijah in razglednicah. Večkrat je bila razglašena za najlepšo plažo v Grčiji in celi Evropi. Do plaže z belo mivko in turkizno modrim morjem vodi serpentinasta cesta. Pogled na plažo z visokega klifa, ki jo obdaja je nepozaben......http://mojpogled.com/kefalonija-grski-otok-vreden-
...... http://mojpogled.com/evropska-unija-kaj-je-se-ostalo-od-koncepta-evrope/ Evropski parlament ima zasedanja v kar dveh mestih, v Bruslju (Belgija) in Strasbourgu (mesto leži na severovzhodnem delu Francije), kar je posledica nemško-francoskega dogovora. Mnoge države so želele odpraviti »evropski poslanski turizem«, saj so potovanja poslancev povezana z visoki stroški. Temu se seveda upira Francija, pa tudi samo mesto Strasbourg ima veliko koristi od zasedanja Evropskega parlamenta (zasedenost hotelov, obisk turistov). Za volitve v Evropski parlament je tako v Slovenji kot v drugih državah Unije značilna nizka volilna udeležba, kar seveda ni dobro, saj so poslanci še predobro plačani za svoje delo, oz. lahko bi rekli kar za nedelo, saj lahko večkrat vidimo, kako se evropski poslanci na zasedanjih dolgočasijo, berejo časopise, se ukvarjajo s svojimi prenosnimi telefoni, tablicami ali utrujeno zehajo in se dolgočasijo. Poznate vseh osem slovenskih evropskih poslancev ? Verjamem
Holesterol je v našem telesu nujno potreben za tvorbo hormonov in celičnih membran. Na raven holesterola vpliva naša prehrana, da pa bi bila stvar še bolj zapletena ločimo slab- LDL holesterol in dober- HDL holesterol. Slab holesterol napada žile, vzpodbuja nastanek oblog, dober holesterol pa skrbi, da se slab čim hitreje in v čim večji količini izloča. Če je slabega holesterola preveč in dobrega premalo, se slab nabira na žilah in ker so le te zamašene, lahko pride do srčnega infarkta ali možganske kapi. Poskrbeti moramo, da imamo več dobrega holesterola, saj je le ta nekakšen »smetar« in slab holesterol dovaža v jetra, kjer naj bi se razkrojil. V glavnem moramo sami poskrbeti, da imamo uravnotežen holesterol.Vse je povezano s prehrano, iz nje je potrebno odstraniti predvsem nasičene maščobe. Uživati je potrebno več pustega mesa in mlečnih izdelkov z nizko vsebnostjo maščob; salame, paštete, krače…pa bi morale biti bolj poredko na krožniku. Tudi kokosovem in palmovem olju bi se mor
Palačinka je priljubljena jed iz moke (koruzne,ržene,ajdove, pšenične), jajc, mleka in soli. Le kdo nima rad palačinke? Palačinke imajo radi otroci, malo starejši otroci, babice, dedki, sestre, bratje, sosedi, prijatelji…Najboljša palačinka se pripravi po klasičnem francoskem receptu za sladke oziroma slane palačinke. Beseda palačinka izhaja iz starogrške besede plakous, kjer so pekli ploščate kolače-placente. Palačinka je najbolj priljubljena v Franciji, Avstriji, Rusiji, Maroku, Nemčiji, Sloveniji, na Madžarskem in v Združenih državah Amerike. V svetu, predvsem v ZDA imajo tekmovanja v pripravi palačink, pri čemer je zelo pomembno kako visoko v zrak vržejo palačinko, da se obrne in pade nazaj v ponev. V Rusiji so zelo priljubljena oblika palačink-blini, v Maroku pa so zelo cenjene maroške palačinke-baghrir, v Franciji so zelo priljubljene creperie-»palačinkarne«, v katerih lahko dobimo tako slane kot sladke palačinke. V tujini se palačinka tradicionalno ponudi na pustni torek in na
Ameriški slamnik je ena od rastlin, ki učinkovito zatre gripo in prehlad ali vsaj omili njun potek. Saj poznate neprijetni občutek, ko začne peči nebo, zamašen nos, hripav glas…Če hitro ukrepamo se lahko izognemo vročini in veliki količini robcev. Ameriški slamnik ali škrlatna ehinaceja (latinsko Echinacea purpurena) je do meter visoka trajnica in izhaja iz Severne Amerike, v 20. stoletju pa se je razširil tudi po Evropi.Indijanci v Ameriki (na področjih Crow, Dakota, Omaha, Kiowa, Komanči, Teton, Delawere, Ponca, Cheyenne, Pawnee…) so ameriški slamnik uporabljali za zdravljenje ran, okužb, opeklin, pikov mrčesa, ugrizov kač, prehladov, zobobola…Njihovo znanje in poznavanje ameriškega slamnika so prevzeli priseljenci, kateri so ga uporabljali za čiščenje krvi in zdravljenje sifilisa. Ameriški slamnik vsebuje pomembne sestavine kot so: polisaharidi, derivati kavne kisline, alkilamidi, flavonoidi, vitamine A, E in C, selen, železo, cink, jod, žveplo, baker……Rastlina spodbuja število
Najstarejša oljka na svetu naj bi rastla v Libanonu (v kraju Bechealeh) že kakšnih 5000 let in še danes iz njenih plodov pridelujejo olje. Starost oljke je težko natančno določiti, saj osrednje deblo pogosto strohni in okoli njega rastejo mlajši poganjki. V Sloveniji raste najstarejša oljka v Seči, ob hiši pesnika Toneta Pavčka, stara naj bi bila okoli štiristo let. Sredozemlje je domovina oljk, v Sloveniji pa rastejo le na Goriškem in v Istri, drugod pa bi jih hitro »pokončala« pozeba. Zanesljivo je, da so ljudje uživali oljke že pred 5000 leti, saj so na ozemlju današnje Turčije, Izraela, Palestine, Sirije in Libanona, našli ostanke koščic in lesa ter zapise na tablicah iz tistega časa. Iz latinskega imena za oljko – Olea, v večini indoevropskih jezikov izhaja beseda olje. Grški pesnik Homer je olivno olje imenoval – »tekoče zlato«, katero je dano od bogov. Olivno olje je še danes del zdrave prehrane, v zgodovini pa se je uporabljalo za:
zdravilo gorivo v svetilkah prehrano v ver
Kosmulja je grmovnica iz družine Ribes. Prvotno je kosmulja rasla kot divja rastlina v severni in srednji Evropi ter v Sibiriji pa vse do Mandžurije. V 16. stoletju so jo začeli gojiti po vrtovih in takrat so vzgojili tudi različne sorte. Kosmulja sodi med jagodičevje in je sorodnica ribeza. Od ribeza se razlikuje predvsem po tem, da ima na steblu veliko trnov, za razliko od ribeza (plodovi rastejo v skupinah), plodovi pri kosmulji rastejo vsak zase. Plodovi so večji kot pri ribezu in so lahko rdeče, zelene, rumene, bele, vijolične in rožnate barve. Sadež je lahko gladek ali dlakav, odvisno od vrste rastline. Kosmulja dozori julija oz. avgusta in v tem času jo tudi obiramo. V aprilu in maju, ko kosmulja cveti, naberemo mlade liste, katere uporabimo v kulinariki, plodove pa nabiramo poleti, uživamo jih lahko sveže, lahko jih sušimo ali pa zamrznemo.
Poznamo več vrst kosmulj, v naši državi – Sloveniji je najpogostejša kosmulja temno rdeče barve, uspevajo pa še rumene, roza in bele
