S strani Ukom sem kot medij dobila obvestilo, da se bo Vlada Republike Slovenije sestala na 112. redni seji 10. julija 2024 v sejni dvorani na Gregorčičevi 20. Pogledala sem seznam prisotnih ministrov in se odločila, da jih počakam pred izhodom. Tako sem se ob spremstvu svojega osebnega asistenta podala peš, od Štihove do Gregorčiče, saj sem ocenila, da bo tako najhitreje, ker je bil moj avto močno pregret. Tudi sicer vročino dobro prenašam, veliko bolje kot mraz. Moj namen je bil, ciljno usmerjen, in sicer srečati ministra Luka Mesca in ministra Klemna Boštjančiča v povezavi z nasprotovanjem Predlogu novele Zakona o invalidskih organizacijah, ki uvaja dvojno financiranje invalidskih organizacij in krši ZN Konvencijo o pravicah invalidov. Med čakanjem, da se seja konča, sem opazovala dogajanje okoli sebe. Več kot 8 črnih limuzin, parkiranih na Gregorčičevi (znamke BMW, Audi, Mercedes), in prav toliko voznikov, ki so že ob 14 h bili tam v senci, da prej ali slej dobijo klic. Črn Merce
Spoštovani gospod Robert Golob in spoštovani gospod Klemen Boštjančič
Sedaj ko so EU volitve za nami in ste si oddahnili od napornih dajanj obljub ter zavez, kaj vse bo še izpolnjeno v prihodnje, si bom pred počitnicami dovolila zmotiti vaju in vaju vabim na dnevno usposabljanje oz. opravljanje dela osebnega asistenta pri sebi. Pogosto ljudje mislijo, da razumejo in vedo, kaj osebna asistenca pomeni in kako se v praksi izvaja, a najboljši preizkus, da to dejansko razumete in dojamete, je preizkus v praksi na licu mesta, ko vas soočim s konkretnim delom in seveda natančnim navodilom, kako to izvesti. To metodo smo preizkusili že pred uveljavitvijo zakona in se izkazala kot učinkovita. Zato spoštovana gospoda, vaju vabim, da mi sporočita konkreten dan, vsak posebej seveda, da izvedemo uvajanje v vlogo osebnega asistenta in to tudi posnamemo s kamero. Da bo vzor in primer prakse tudi za druge uporabnike in primer prakse uvajanja novih kandidatov za osebne asistente. Nič kaj dolgo premišlj
Trenutni predlog sprememb Zakona osebni asistenci (v javni razpravi do 3.5.2024) nas vrača za več kot 30 let v preteklost, z miselnostjo, za katero smo upali in verjeli, da je že preživeta. Saj se skozi besedilo in spremembo členov uvaja diskurz, ki nas vrača v institucionalno logiko nekakšne »oskrbe ali skrbi na domu«.Spremembe besedila so v ostrem nasprotju z neodvisnim življenjem, avtonomijo posameznika ter pravico do samodeterminacije. Posamezniku se odvzema svoboda odločanja o lastnem načinu življenja, saj o ničemer več ne odloča avtonomno, zgolj še sodeluje v nekakšnem »procesu skrbi in oskrbe zanj«. Ni več subjekt odločanja o svojem življenju, ampak postane zgolj objekt skrbi. Najbolj zastrašujoče pa je ponovno vpeljevanje in vračanje k medicinskemu modelu, ki razvršča, definira in omejuje posameznike zgolj skozi prizmo njegove medicinske diagnoze. Ne oziraje se na raznovrstne potenciale slehernega posameznika, njihove okoliščine in specifične ambicije ter želje. Kljub našim do
