Kosmulja je grmovnica  iz družine Ribes. Prvotno je kosmulja rasla kot divja rastlina v severni in srednji Evropi ter v Sibiriji pa vse do Mandžurije. V 16. stoletju so jo začeli gojiti po vrtovih in takrat so vzgojili tudi različne sorte. Kosmulja sodi med jagodičevje in je sorodnica ribeza. Od ribeza se razlikuje  predvsem po tem, da ima na steblu veliko trnov, za razliko od ribeza (plodovi rastejo v skupinah), plodovi  pri kosmulji rastejo vsak zase. Plodovi so večji kot pri ribezu in so lahko rdeče, zelene, rumene, bele, vijolične in rožnate barve. Sadež je lahko gladek ali dlakav, odvisno od vrste rastline. Kosmulja dozori julija  oz. avgusta in v tem času jo tudi obiramo. V aprilu in maju, ko kosmulja cveti, naberemo mlade liste, katere uporabimo v kulinariki, plodove  pa nabiramo poleti, uživamo jih lahko sveže, lahko jih sušimo ali pa zamrznemo.

Poznamo več vrst kosmulj, v naši državi – Sloveniji je najpogostejša kosmulja temno rdeče barve, uspevajo pa še rumene, roza in bele kosmulje. Pred uporabo plodov, ki so najboljši sveži, čeprav  zdržijo tudi nekaj dni v hladilniku, je potrebno odstraniti peclje in cvetne nastavke. Sadežev nikoli ne namakamo v vodi, lahko pa jih splaknemo v vodi. Mladi listi, katere uporabimo predvsem kot dodatek k solatam ali pa v namazih, imajo okus po gobah, plodovi pa so sladko-kiselkastega okusa in spominjajo na kivi. Kosmulje so zelo zdravilne,  uporabljamo jih v kulinariki – v kompotih, pecivu, tortah, marmeladah, vinu, žganih pijačah, kot prilogo k mesnim jedem…Kosmulja se uporablja tudi v kozmetiki in sicer kot pripravek za lase in kožo. Zrele sadeže in iz njih iztisnjen sveži sok lahko uporabimo tudi za »sadno kuro«. Varovati pa se moramo nezrelih sadežev kosmulje, če nanje popijemo vodo, nastane nevarno črevesno vnetje z hudimi  posledicami. Razredčeni prebavni sokovi namreč ne morejo obvladati vnetja v črevesju in veliko razvijajočih se plinov do konca razširi črevesje, tako da le-to ohromi.http://mojpogled.com/kosmulja-privoscite-si-okusen-sadez/#