Nekateri se še vedno ne zavedajo nevarnosti, ki grozi človeštvu. Če razumemo osnovne osi družbenih kontradikcij, ki vodijo sistem do zloma, po načelu naddeterminacije (Althusser)1 in povečanja vseh družbenih kontradikcij, z razumevanjem strukturne, tj. večfaktorske, ne zgolj linearne vzročnosti, moramo obstoječe kontradikcije: delo – kapital, realni – finančni sektor, Zahod – Vzhod in ključna: človek – narava (podnebne spremembe) nujno dopolniti s kontradikcijo med naravnim imunskim sistemom in biološkimi »cepivi« (genskimi manipulatorji). Od seštevka vseh obstoječih kontradikcij bo odvisno, kako hitro bo družbeni sistem razpadel. Brez kovidne intervencije, bi se zaradi nevzdržnih družbenih razlik med globalno elito in prekariatom - tj. novim proletariatom (kamor prištevamo tudi »rezervno armado delovne sile« na Zahodu in v deželah v razvoju) –, izčrpavanja naravnih virov, onesnaževanja in motnje dobavnih in prehranskih verig sistem izčrpal najpozneje v drugi polovici tega stoletja, s kovidnim pospeškom pa se utegne kolaps zgoditi že v desetletju. Govorimo o razpadu vseh družbenih sistemov in podsistemov, v prvi vrsti o razpadu zdravstva, šolstva in socialnih storitev. Zdravstveni sistem ne bo dolgo zdržal pritiska, povezanega z obolevnostjo cepljenih z okvarjenim imunskim sistemom in zamud, storjenih zaradi zanemarjanja drugih bolezenskih stanj, ki se z odlogom zdravljenja usodno slabšajo, ter izpada zaposlenih.

V ozadju pandemičnega dogajanja stoji svetovni ekonomski forum (WEF). Program Young global leaders, ki se je začel l. 92, je vključeval voditelje in poslovneže od Merklove, Blaira, Sarkozyja, Gatesa, Barrosa, do Trudeauja, Macrona, Ardenove, Aukenove in Zukerberga. Ida Auken, bivša danska ministrica za okolje, je zaslovela po distopičnem opisu prihodnosti v l. 2030, kjer slavi življenje brez zasebnosti in brez osebne lastnine, podvržena popolni kontroli (mišljenja in gibanja). Cilj WEF je bila agenda javno-zasebno partnerstvo, spoj med državo in velikimi korporacijami (korporativizem), ki bi reševal globalna vprašanja mimo volje ljudi, kar vodi v fašistično družbo. Novi globalni razred odpravlja demokratične principe 20. stoletja (in nacionalno suverenost), v prid svojim interesom, kar vodi v privatizacijo nacionalnih vlad in organizacij. Po mnenju Ernesta Wolffa so bili mladi globalni voditelji nedavno izbrani tudi zato, da so izvedli trde lockdowne. Nacionalne vlade in entitete bi v prihodnje nadomestile globalna vlada, svetovna federacija, svetovni parlament in svetovno sodišče. Te ideje je zagovarjal že rimski klub. Trenutno smo priča »končni rešitvi« v obliki globalne tehnološke kontrole.2

Pred veliko poroto človeštva, se je 5. 2. 2022 začelo pilotno sojenje vpletenim v planiranje Covid epidemije. Namen tega procesa, ki poteka izven obstoječega pravnega sistema, ki (še?) ne zmore sankcionirati vseobsegajočega zločina proti človeštvu, ki je v teku, je predvsem ozaveščanje človeštva o nevarnosti cepiv in o razsežnostih socialno-ekonomske transformacije, ki smo ji priča. Sodnik Rui Fonseca E Castro je poudaril, da nam naravno, nezapisano pravo daje pravico, da se upremo tiraniji, medtem ko nas je obstoječi pravni sistem izneveril, ker nas ni zaščitil pred slednjo.3

Odvetnik dr. Reiner Fuellmich, ki načeluje preiskovalnemu odboru za korono, je v uvodnem govoru izpostavil štiri dejstva: 1. priča smo pandemiji testiranja, ne korona pandemiji; gre za psihološko operacijo z ustvarjanjem panike; 2. virus se lahko uspešno zdravi na drugačen način (ivermektin, hidroksiklorokin, vitamini itd.); 3. že s svinjsko gripo, ki ni bila nevarna, so pred 12 leti spremenili definicijo pandemije, da bi ustvarili paniko, tudi zato, da bi odvrnili pozornost s finančnih malverzacij (Lehmon Brothers); nacionalne vlade niso več v službi naroda, ampak svetovnega ekonomskega foruma; 4. epidemija je izgovor za ustvarjanje popolne kontrole nad človeštvom, z manipulacijo DNK (ki vodi v transhumanizem) ter redukcijo populacije, z uničenjem nacionalnih ekonomij, demokracije, vladavine prava in institucij, z namenom ustvariti kaos in vzpostavitev globalne vlade.

V tem procesu med drugimi sodelujejo: Christian Drosten, Anthony Fauci, Tedros (WHO), Bill Gates, Blackrock in Pfizer. Globalne elite, ki so del tega načrta, za svojo platformo uporabljajo WEF, ki ga je ustanovil l. 1971 Klaus Schwab. Vanj je vključenih 1000 globalnih korporacij s 5 bilijonov letnega dohodka; iz njihove šole so izšli tudi mladi svetovni voditelji. Ta načrt je bil že dolgoročno planiran s strani globalnih elit, ki ima predhodnico v l. 2001 z operacijo Dark Winter, l. 2010 z Operation Lockstep in slednjič l. 2019 s simulacijo pandemije Event 201, ki so ga sponzorirali Gatesova fundacija, WEF in Rockefellerjeva fundacija. Medtem, ko je stopnja smrtnosti zaradi virusa nizka, so cepiva povzročila do 40 % višjo smrtnost od septembra 2021.4

V televizijskem intervjuju je Robert F. Kennedy razložil, kako dr. Anthony Fauci izkorišča svoj vpliv - v partnerstvu z Billom Gatesom –, da manipulira s svetovno znanostjo, znanstveno raziskovanje pa večinoma postaja farmacevtska propaganda. NIAID, s 7,6 milijardnim proračunom, ki naj bi skrbel za preventivo, je namesto tega postal inkubator farmacevtskih produktov, ki jih nato daje v zakup univerzam. NIH si deli tudi polovico Moderninega patenta za Covid-19 cepiva.

»Zaupanje v znanost« je med epidemijo postalo propagandno orodje. Skupaj z Jeremeyjem Farrarom iz UK (Wellcome Trust) Fauci in Gates kontrolirajo 61 % biomedicinskih fundacij za raziskave; tako lahko spodbudijo kariero ali ukinejo študijo in onemogočijo znanstvenike, ki niso ubogljivi.5

Novembra 2021 je raziskovalec Craig Paardekooper ugotovil iz obstoječih podatkov v VAERSU, da je 1 od 200 cepiv za kovid zelo nevarno; anomalije so pokazale stokratne stranske učinke glede na ostala cepiva, rekordno pa je bilo kar 4911 str. učinkov. Pri Pfizerju je 2,9 % serij zakrivilo kar 96 % smrti in 95 % hospitalizacij. Po mnenju Alexandre Latipove odstopanja pri serijah kažejo na kriminalno ravnanje, ki zahteva preiskavo; farmacevtski standardi (GPM zakonodaja) zahtevajo identične serije produktov/cepiv, se pravi izpolnjevanje standardov glede konsistentnosti, čistosti in stabilnosti. V primerjavi s cepivi za gripo, takih odstopanj v kakovosti ni bilo v celem desetletju; interval resnih stranskih učinkov je bil mnogo manjši, 1 : 40, v primerjavi z 1 : 700, pri cepivih za Covid-19. Paardekooper je opazil tudi dosleden vzorec etiketiranja serij cepiv, glede na visoko toksičnost (za Pfizer je najslabša serija EN6, nato sledi ER78, EW …). Dr. Reiner Fuellmich s sodelavci iz korona komisije in dr. Mike Yeadon, so v svoji analizi podatkov o izredni variabilnosti serij cepiv prišli do sklepa, da gre za naklepen množični umor, za redukcijo populacije z eksperimentiranjem z letalnimi serijami cepiv.6 Smrtonosne serije so, kot kaže, skrite kot šivanke v kopici sena (več o tem howbad.info). Že 10.000 znanstvenikov je podpisalo Rimsko deklaracijo, v kateri zahtevajo, da se preneha s cepljenjem.7 Profesor Christof Kuhbandner z univerze v Regensburgu, je opozoril na tisoče in tisoče skritih smrti v statistikah, zaradi napačne kategorizacije cepljenih/necepljenih. V Evropi je status cepljenih pridobljen 14 dni po drugem odmerku cepiva, vse smrti v vmesnem obdobju štejejo kot necepljeni. Podatki za Nemčijo – podobno kot Anglijo – kažejo velik porast smrtnosti v obdobju po vakcinaciji. Prevedeno v številke to znaša v povprečju 700 mrtvih dnevno. Inštituta Robert Koch in Paul Ehrlich sta ignorirala profesorjev poziv za obrazložitev.8

Po preliminarni študiji v Angliji so Covid cepiva povezana s 33 % zvišano verjetnostjo za spontani splav. Navzlic odsotnosti kliničnih dokazov o koristih cepljenja za nosečnice, zdravstvene avtoritete slednje priporočajo. Zadnji tak škandal je bil talidomid iz 60-ih let, ki je povzročil 10.000 poškodb ploda.9 Po tožbi, ki jo je vložil Public Heath and Medical Professionals for Transparency proti FDA, ki je zavrnila zahtevo FOIA (Freedom of information Act), je bil mogoč dostop do internih podatkov, ki bi ostali prikriti 55 let. Iz Pfizerjevih kumulativnih analiz o stranskih učinkih, izhaja, da je v trimesečju do februarja 2021 bilo zabeleženih 150.000 resnih stranskih učinkov; od 270 nosečnic, ki so prejele cepivo, jih je 28 izgubilo plod, FDA in Pfizer pa sta navzlic temu razglasila cepivo za varno.10

V VAERSu je bilo v letu 2021 do 10. decembra prijavljenih 3.604 spontanih splavov in mrtvorojenih (ZDA), za večino primerov ni bilo avtopsije; javne zdravstvene agencije pripisujejo večje tveganje za zaplet virusu, kot cepivom (CDC). V l. 2020-2021, pred prihodom cepiv, je delež mrtvorojenih znašal 0,98 %, po cepivih pa se je dvignil na 2,70 %, vendar tega CDC v analizi ne upošteva kot dejavnika tveganja, ker trdi, da ne pozna cepilnega statusa nosečnic, kar je nemogoče zaradi epidemičnih protokolov v bolnišnicah. CDC ve, katere nosečnice so bile cepljene, a to prikriva. Študija v New England Jurnal of Medicine je pokazala, da je 104 od 827 prejemnic cepiva (12,6 %) doživelo splav, kar je znotraj normalnega obsega; ker pa definicija spontanega splava zajema le 6-20 tedenski interval nosečnosti, je 700 žensk izpadlo iz definicije, dejansko je bilo tako razmerje 104/127, kar znaša 81,9 % izgub ploda po cepljenju.11 Ko vidni zdravniki priporočajo cepljenje nosečnicam in doječim materam (npr. Ihan)12, vemo, kateremu gospodarju služijo.

Gospodarji sveta, ki oblikujejo svet po svoji podobi, prežeti z občutkom moralne superiornosti, ki izhaja iz njihovega enormnega bogastva, lastniki korporacij, ki delujejo na meji legalnosti, postajajo celo filantropi. Podvrženi »deliriju vsemogočnosti«, izgubljajo kontakt z realnim svetom, kar jim onemogoča vzpostavitev resnične empatije. Psihološke in nevrokognitivne raziskave potrjujejo, da subjekti, opijanjeni z močjo, delujejo, kot da bi utrpeli cerebralno travmo. Postanejo bolj impulzivni, manj empatični in so manj zmožni zavzeti gledišče drugega. Psiholog Dacher Keltner to imenuje »paradoks moči«.13

Pri filantropih, strokovnjakih, birokratih in funkcionarjih, ki zagovarjajo obstoječa »cepiva«, imamo opravka z dvema tipoma osebnosti: z birokrati (in karieristi), s poškodovano moralno razsodnostjo (ki jo delegirajo na velikega Drugega), in s psihopati, z izničeno moralno razsodnostjo, ki so na vrhu odločevalne verige. Če je kaj pokazal obstoječi ustroj kapitalistične družbe je to, da nima varovalk pred sistemskimi zlorabami oblasti in neskončnim kopičenjem kapitala. Bolj je družba hierarhična, hujše zlorabe oblasti se lahko zgodijo – to ni zgolj posledica globalizma, kot deviacije kapitalizma. Ker vemo že več kot stoletje, da je imperializem najvišja stopnja kapitalizma (Lenin), nas ravnanje globalnih elit s koncentracijo moči ne more presenetiti. Dodana pa je povsem nova oblika, nova terminalna faza tega procesa: biološka eksterminacija in absolutna kontrola nad človeštvom. Ker je kapitalizem kultura smrti14, o čemer sem že pisal, je pričujoča kriza le zadnje dejanje večstoletnega procesa, v kateri postaja delavski razred za sistem čedalje bolj odvečen in moteč, in se ga pospešeno nadomešča z umetno inteligenco in avtomati. Razvrednotenje življenja in poveličevanje strojev in algoritmov, smrt subjekta. Kapitalizem je v fazi, ko sistematično ukinja človeka, ker to ustreza peščici kapitalskih elit. Vendar pa se dialektika zgodovine že preveša v negacijo negacije, ki se kaže v obliki globalnega odpora proti epidemični diktaturi.

Četudi je človek, zaradi svojega vedenja o naravi, najbolj minljivo bitje, se obnaša, kot da je nesmrten. Odgovor pa nima le zunanjih vzrokov, ki izhajajo iz družbene hierarhije in kopičenja moči na njenem vrhu, marveč se skriva že v sami naravi zavesti, ki vselej prestopa robove materije. Zavest o materiji ni materija zavesti, o čemer pričajo tudi mejne zavestne izkušnje. Zaradi razočaranja nad »znanostjo« (se pravi scientizmom) so se ponovno oglasili pozivi h krepitvi religije, ki pa ne more odgovoriti na temeljna vprašanja človeka. Filozofija je tista, ki more in mora premisliti epistemološki zlom resničnosti in prevpraševati poslednja vprašanja človekovega trajanja in nehanja, posameznika in družbe, zavesti in resničnosti. Vendar pa se velja spomniti – danes bolj kot kdajkoli – Marxove trditve, da so filozofi svet le različno interpretirali, gre pa za to, da ga spremenimo. Človeštvo se mora zbuditi in angažirati zdaj, in se postaviti v bran življenju in temeljnim pravicam, sicer bo kmalu prepozno za obnovo civilizacije.