Diktatura kaže svoj obraz na vsakem koraku. Kot sem že zapisal, je Covid-19 dejansko novi 11. september, ki pelje v totalno kontrolo nad posameznikom.
Ko so novinarji tipa Trampuš slavili nekatere države (npr. Danska) kot zgled zmage nad Covidom, zaradi visoke precepljenosti, morajo sedaj požreti svoje besede, ko se uvajajo omejitve, ali pa kar klasična diktatura (Avstrija, z obveznim cepljenjem).To grozi tudi nam.
Žal je med slovenskimi intelektualci vse več oseb, ki se ne zavedajo historičnega trenutka in se držijo akademskega udobja, vse, ki imajo pomisleke proti cepljenju in PCT diktaturi, pa tako ali drugače diskreditirajo; med slednjimi režimskimi »intelektualci« (le kaj bi rekel Gramsci?) so žal tudi taki, ki so se kalili na FF, od Rudija Rizmana, Petra Klepca, Sama Uhana, Vesne Vuk Godina, Luka Lisjaka Gabrijelčiča do Boruta Ošlaja (predavatelja "etike" (sic!)), po drugi strani je pomenljiv molk nekaterih drugih, zlasti iz Društva slovenskih pisateljev, Društva za teoretsko psihoanalizo (Žižek, Dolar, Zupančič), Mirovnega inštituta in PEN-a. Molk slednjih je presenetljiv - ali pa morda značilen? Treba je namreč videti celotno evropsko in svetovno sliko avtoritarnih in absurdnih epidemičnih ukrepov, ne le bizarnosti ene politične opcije (SDS) v eni državi (Slovenija) - tu se namreč kritična ost naših intelektualcev žal praviloma tudi konča. Lahko je biti za mir in odprte meje, malce težje pa za globinsko kritiko kapitalizma, biopolitike in za prevrednotenje meščanskih »vrednot«.
Covid ni ultimativna biološka grožnja človeški vrsti – zlasti če ga primerjamo s špansko gripo ali kugo –, marveč je zgolj ena od bolezni več, ki je problematična za manjši del prebivalstva; zlorabljena pa je za biopolitičen teror, pod pretvezo "varnosti".
Kar zadeva varnost cepiv mRNA pa nimamo nobenih jamstev, nasprotno, vse kaže, da so »brca v temo«. Navzlic izmikanju, da cepivo seveda ne more zamenjati genoma (Goodman), mRNA cepiva so genska terapija, ker učijo celico proizvajati virus, kar je z imunološkega vidika patologija. Opozorila pred avtoimunimi učinki (VAED itd.) cepiv mRNA prihajajo z različnih strani: od Luca Montagniera, nobelovca, ki je odkril virus HIV, do mlajše generacije znanstvenikov (Yahi, Chahinian, Fantini). Cepiva niso varna tudi zato, ker niso prestala vseh faz testiranja. Kot poudarjajo pri iniciativi slovenskih zdravnikov, se pri nas sploh ne spremlja VAED učinkov.
Obljubljati večnost starejšim s pridruženimi boleznimi in ogrožati mlajše s potencialnimi stranskimi učinki (npr. miokarditis), je noro; siliti v cepljenje prebivalstvo za bolezen, ki ima le 0,1 -0,3 % smrtnost, s cepivom, ki ni prestalo niti 3. klinične faze testiranja, testirano pa je bilo na nadomestnem virusu, je kriminal. Covid ni ultimativna biološka grožnja, epidemija Covida pa je pa instrument za biopolitični eksperiment in dokončno razbitje delavskega razreda z olajšanjem odpuščanja, delom od doma, uničevanjem šolstva in zdravstva ter totalitarno kontrolo.
Kaj je z medicinskega gledišča huje: če umre osemdesetletnik zaradi Covida (in pridruženih bolezni) na Zahodu ali otrok v Jemnu zaradi lakote? Ali je moralno uničevati življenje in ekonomsko eksistenco mladim, pod krinko reševanja življenja peščice starejših? Po Avreliju mladenič in starec s smrtjo izgubita enako, samo sedanjost, vendar pa je ta argument pomanjkljiv, ker ne upošteva biološke in kreativne dimenzije človeka; človek je bitje v času, četudi ga zavest presega, to je protislovna narava našega bivanja.
Kar nas mora skrbeti, je pomenljiv molk intelektualcev, z nekaj izjemami. Kako že pravi tisto reklo iz 30-ih let 20. stoletja? Ko so prišli po Žide, nisem rekel nič, ker nisem bil Žid. Ko so prišli po komuniste, nisem rekel nič, ker nisem bil komunist. ... Ko so prišli po mene, ni bilo nikogar več, da bi protestiral. Dobrodošli na pokopališču človekovih pravic.
Tomaž Janežič, pisatelj
Nov 20, 2021
