ZOKI ROKE STRAN OD TRŽNICE IN  NOVIH PUFOV ZA LJUBLJANČANE 

DOVOLJ JE BILO LEPOREČJA in LAŽNIH OBLJUB O NAJLEPŠEM MESTU NA SVETU. LJUBLJANA SE MORA RAZVIJATI PO POTREBAH in MERI LJUDI, ne po meri POHLEPA SEDANJEGA ŽUPANA !!!

GARAŽE POD TRŽNICO SLUŽIJO PREDVSEM ŽUPANOVEMU ZASEBNEMU INTERESU, da HOTEL KRESIJA in morebitni drugi hoteli na tem prostoru DOBIJO GARAŽE. TO PA NI V INTERESU MEŠČANOV IN LJUDI KI JO OBISKUJEJO !

ZA TO in DRUGE GARAŽE OBSTOJA ALTERNATIVA V GRAJSKEM HRIBU, ZA KATERO PA EKOLOŠKO NEOSVEŠČENI-NEPISMENI ŽUPAN NOČE NITI SLIŠATI. TUDI NJEGOV POHLEP JE TREBA USTAVITI. ČEPRAV je SKRIT ZA LEPOREČJEM in VIDEZOM ZAIGRANEGA »SOCIALNEGA NASMEHA«!

OBRAZLOŽITEV 

 Z gradnjo garaž pod tržnico bo  namreč onemogočeno (za več  let, če upoštevamo še predvidene arheološke raziskave) več stvari in sicer:

-      optimalno delovanje (širšega in ožjega)  mestnega središča

-      družabni obred srečevanja Ljubljančanov in Ljubljančank na tržnici

-      srečanja občanov (tudi staršev in otrok) na odprtem prostoru, ne v nakupovalnih centrih;

-      nakupovanje doma pridelane zelenjave in sadja, tudi ekološko pridelane;

-      ogledi tržnice otrok iz vrtcev in šol in seznanjanje s pridelki;

-      obiski turistov na tržnici;

-      neokrnjeno doživljanje vrhunske tržnične arhitekture arhitekta Plečnika

-      delo številnih prodajalcev  kot tudi pridelovalcev na kmetijah;

-      predstavitev pridelkov in jedi različnih krajev Slovenije v okviru Kmetijske zbornice in ;

-      predstavitev kulinarike v okviru projekta Odprta kuhinja;

-      ostali pa bi tudi brez 40-ih (štiridesetih) dreves, ki lepšajo tržnico ter ji dajejo senco in zrak; to bi bil urbanistični in ekološki genocid.

-      V prometnem smislu bi dodatni uvozi/izvozi iz garaže gotovo okrnili integralnost (in človekovo merilo) tržnice

 Predlagamo pa, da se uresniči že izdelan projekt gradnje garaž pod grajskim hribom:

-      garaže pod gr. hribom rešujejo prometno problematiko na celovit način (za celo mestno jedro), medtem ko tiste pod tržnico rešijo promet le parcialno (le za prostor tržnice);

-      pod grajskim gričem ni lastniških problemov, predvsem pa ne tako občutljive arheologije, kot na tržnici;

-      garaže v grajskem hribu bodo omogočile dovoz s Karlovške ceste in tako ne bo povečevalo promet v samem središču (predvsem predvidena preobremenitev že tako zablokirane Resljeve in Zmajskega mostu) Promet se bo torej odvijal pretežno zunaj ožjega središča mesta, kar zadovoljuje tudi evropske zahteve;

-      z garažnimi prostori v grajskem hribu bo rešen problem parkiranja za prebivalce starega dela mesta (Levstikov trg, Rožna ulica, Stari trg; Gornji trg, Mestni trg, Cankarjevo in Galusovo nabrežje) kot tudi za prebivalce v okolici trznice;

-      garaže v grajskem hribu bodo rešile problem parkiranja tako prodajalcev na tržnici kot kupcev ter obiskovalcev mestnega središča in gradu.

Za civilno iniciativo Tržnice ne damo:

mag. Marinka Kurilić, prof.