Iz zgodovine dvorca
Dvorec Šenek stoji na privlačni razgledni legi severozahodno od Polzele, obdan s parkom. Njegova zgodovina sega v 15. stoletje, ko je na njegovem sedanjem mestu stal srednjeveški dvor. V 18. stoletju ga je nadomestil baročni dvorec z gospodarskimi objekti. Nasproti njega so leta 1779 postavili kapelo sv. Florjana, ki ima nad portalom še ohranjen napis s kronogramom. Za časa lastništva rodbine Pongratz je po letu 1869 prvotni dvorec dobil prizidana še dva trakta, notranje dvorišče z vodnjakom pa je zapirala zidana arkadna ograja. V drugi polovici 19. stoletja je dvorec dobil razgibano, neobaročno okrašeno mansardno streho z atikami, sončno uro in krožen stolpič z lanternastim strešnim zaključkom. V tej obliki se je stavba ohranila vse do danes, ko je v njej in v sosednji novogradnji "nastanjen" Dom upokojencev.
Nastanek in oblikovanje parka
Ob dvorcu se je v 2. polovici 19. stoletja postopoma razvil tudi park. Kmalu po l. 1870 so lastniki na okoliške travnike
Cerkev sv. Križa na Gori Oljki (734 m) se omenja že leta 1243 kot "Križna gora". Iz pogodbe med šoštanjsko lastnico in Malteškim viteškim redom je razvidno, da sta stala na gori vsaj od sredine 17. stoletja velik križ in kapela s kipom sv. Jošta in sv. Neže.
Med letoma 1754 in 1757 je bila zgrajena sedanja cerkev. Znamenit je glavni oltar, ki uvršča cerkev na Gori Oljki med impozantne spomenike. Je delo kiparja Ferdinanda Galla. Njegov posluh za gledališke učinke je dosegel vrh v zadnji večerji z velikega oltarja. Vrsta sedečih apostolov v naravni velikosti, ki z izrazitimi kretnjami izpovedujejo svoje občutke ob zadnji večerji, je zapustila običajno oltarno okolje in išče neposreden stik z gledalcem.
Na nastavku je slika Fortunata Berganta "Kristus v vrtu Getsemani", zgoraj veliki križ, pod njim kip Žalostne Matere Božje, ob njej pa še kipa sv. Neže in sv. Jošta. Pod cerkvijo je še podzemno svetišče z božjim grobom.
Fasada na cerkvi in vsi kamniti deli so bili obnovljeni 1998. leta,
Novi Klošter – začetek osnovne šole na Polzeli in zametek univerze na Slovenskem
Nekdanji dominikanski samostan Novi Klošter je dal pozidati celjski grof Friderik II. in ga leta 1453 podaril menihom dominikancem. Kar dvakrat so ga opustošili Turki, pozneje pa je bil prezidan v graščino in obdan z malimi jezerci, od katerih sta se ohranili le dve.
Zadnji lastnik pred drugo svetovno vojno je bil Oto Parin. Njegov sin Paul Parin zdravnik, kirurg, nevrolog in psihoanalitik živi v Švici in je objavil nad 50 znanstvenih sestavkov in tudi leposlovnih del »Zanesljiva znamenja spreminjanja«, ki je prevedeno in med drugimi opisuje mladost v Novem Kloštru in kulturnozgodovinske zanimivosti graščine.
Tukaj je bil tudi začetek osnovne šole na Polzeli. Leta 1786 je bila v Novem Kloštru ustanovljena t.i. trivialna šola. Leta 1796 se je šola preselila na Polzelo.
