Jok je lahko človeku samoterapija, kajti z njim iz sebe očisti nekaj uma in ega, ki nam ga dejansko povzroča … Če s tem rešujemo svojo dušo in srce, je dobrodošlo.
 
Ne gre za izsiljevanje ali samopomilovanje, takšen jok zdravi in ozdravi vsakogar, ki je tega potreben. Zato nikoli ne smemo soditi ljudi in jih metati v isti koš, da želijo z jokom pridobiti pozornost in pomembnost. Ne počnite tega.
 
Že v otroštvu so Zemljani napačno vzgajani: ne joči, ker »pridne punčke ne jočejo, fantki pa sploh ne jočejo«. To je največje zatiranje otrok in duš, ki odraščajo in se srečujejo že s tako zatiralnim odnosom do negativnih čustev, sploh do joka. V joku ljudje vidijo napad in izsiljevanje in se ga nekateri celo prestrašijo ter s tem sodijo tistemu, ki je z njimi.
 
Nikoli, zares nikoli tega ne počnimo drug drugemu. Dovolimo, da gre iz nas vse, kar je karmičnega, ego, jeza, zamera, krivda in žalost … Vse izlijmo in izjočimo, tudi ko smo sami. Kajti največja napaka je, da ljudje zaradi bojazni, da bi izpadli šibki, v sebi na račun joka potiskajo čustva.
 
Namreč, v družbi je pomembno, da ne jočeš, saj s tem pokažeš šibkost. To je zato, ker se morajo Zemljani kar naprej dokazovati, da so navidezno močni … Nihče ne potrebuje »slabičev«, kot imenujejo tiste, ki se zjočejo tudi v javnosti.
 
Pokazati svojo šibkost pomeni biti skorajda odpisan. Temu družba po navadi sodi, ker je pač šibkega značaja.
 
Tendenca družbe je biti močan, nepremagljiv, pa čeprav samo navidezno in zaigrano močan, kajti vse ostalo je šibko in seveda ne sodi v okvir družbe. Družba vedno od nas pričakuje, da smo močni, četudi samo navidezno, zato ljudje igrajo svoje vloge …
 
Ne koncu je treba razločiti namen joka, ki se dogaja med procesom pri določeni osebi. Pri procesu se nekateri ljudje jočejo, smejejo … in to jim je treba dopustiti in jih s tem osvoboditi. Gre za pomoč pri osvoboditvi duš in njihovem zdravljenju.
 
Duša se z odrešilnim jokom prečisti in osvobodi – to je samoterapija na poti zdravljenja.

Iz knjige: Človeštvo na poti k zavedanju; iz poglavja: Jok – zdravilna samoterapija