Ljudje največkrat živimo v odzemljenosti - to je življenje v nizkem zavedanju. Pri ljudeh opazimo bodisi evforijo (pretirano navdušenje) bodisi depresijo (pretiran strah, skrb in popolna izguba zavedanja).

Prizemljenost je popolno zavedanje trenutka tukaj in sedaj. Tukaj ni včeraj in jutri, tukaj je samo sedaj. Prizemljena duša živi stabilno čustveno življenje brez evforij in dramatičnosti. Življenje sprejema uravnovešeno in povsem normalno. To so duše, za katere ni nič nenormalnega. Sprejmejo vse, kar jim je dano, in nikoli ničesar ne sodijo. Dobro se zavedajo, da kadar sodiš, si sam sojen. Zato so vedno prizemljene opazovalke dogodkov, ljudi in nasploh življenja.

Odzemljeni ljudje ves čas živijo v nekakšni evforiji, pretiranem navdušenju, letečem stanju, ki jih še bolj bega in potiska na pot nezavedanja. Spet drugi zapadejo v depresijo ali iščejo dramo, da s tem še bolj zraste njihov um, ki ga ravno na ta način hranijo.