Prizemljena duša bo v vsakem trenutku ozavestila, da so kreganje in očitki največja izguba lastne stabilnosti in lastnega zavedanja. To so trenutki, ko nas nekaj prizadene - prizadeti pa smo samo takrat, ko so v nas še odprte rane, za katere smo mislili, da smo jih že zacelili.
To je še naša preteklost, naš um pa je vedno v zasedi in samo čaka, da nas sprovocira.
Zato bodimo pošteni in dovzetni do vsega tega, ne obsojajmo samo drugega, češ, to je tvoj problem. Vprašajmo tudi sebe, tudi če je naše zavedanje višje: "Kaj pa je z mano narobe, da je to zopet vzbudilo toliko jeze in ogorčenja?"
Odgovori stvarstva so sledeči:
1. Oseba ima še veliko nerazčiščenih stvari iz preteklosti (materialnih in nematerialnih).
2. Druga oseba, ki prvo izzove (ko ji ta očita), ji je dana, da prva ozavesti svojo reakcijo - jezo, kričanje, obtožbe ...
3. V prvi osebi je še mnogo bojev, ki jih je preživljala zaradi krivic in obsodb, ki so se ji dogajale v preteklosti. Zato jo takšna situacija vrže s tira in jo popolnoma odzemlji. Tu je srž problema - v tej osebi je še dosti prikritega in se mora soočiti sama s sabo, pa čeprav ravno ona drugim razlaga, kako se morajo soočiti sami s sabo.
Iz knjige: Človeštvo na poti k zavedanju; iz poglavja: Odpustiti sebi in drugim
FB: Učbeniki za tretje tisočletje - Kako zavestno živeti sedanji trenutek
Apr 27, 2020