Zakorakali smo v enega skoraj že pregovorno mračnih mesecev (mislim, da mu konkurenco dela vsaj januar. Poleg tega pa je letos še v znamenju situacije, ki mi je ni treba posebej omenjati.

Kako se soočiti s to situacijo, kako biti kos izzivom mračnih dni?

Pred nekaj dnevi sem prebrala med razmišljanjem nekega zdravnika na temo epidemije trditev, da bolezen ne izbira. Moje razumevanje je ravno obratno. Mi izberemo bolezen. Verjetno se vam bo zdelo za lase privlečeno, ali celo »bogokletno«, a če pogledamo globlje in širše, se boste morda celo strinjali.

Vsak trenutek znova se odločamo. Ne le o bolj ali manj pomembnih vsakdanjih stvareh, temveč tudi o zadevah, ki trasirajo naše življenje precej bolj kot prej omenjene vsakdanje stvari. Recimo, izberemo naš pogled na svet. Ali bomo v trenutni situaciji videli vse črno ali pa našli (četudi male) tunele, skozi katere sije svetloba. Niti ni važno, ali za trenutno situacijo krivite virus ali vlado ali globalno vlado ali katerokoli teorijo zarote. Če se prepustite strahu ali jezi, je vseeno, kdo je sovražnik. Strah in jeza prevzameta VAS. VI ste glavna tarča svojih čustev. V tem primeru za notranji mir in radost ni prostora. Brez njiju pa ni zdravja. Žal ... Zdravje je naše naravno stanje, ki pa ga zrušimo z vsem balastom, ki smo si ga skozi življenje natovorili. Nekaj so nam ga natovorili tudi drugi, a so imeli za to naše (seveda podzavestno) privoljenje.

In kaj je ta balast? Obilica prepričanj in vzorcev, ki jih je človeku preko različnih sistemov vtisnila okolica in za katere misli, da mu/ji brez njih živeti ni ... Nakopičene zatrte jeze in zamere, ki jih ni spodobno izraziti, ali pa se jih izrazi na neprimeren način. Občutki krivde so tudi poglavje zase, še posebej ženske se krivijo pod tem bremenom. Nenehna tekmovalnost in dokazovanje, saj človeku nikoli ni dovolj. Če ne drugega, mora biti vsaj dvorišče lepše od sosedovega. Lahko bi še nizala razloge, ki nas oddaljujejo od sebe in odzemljujejo (tudi evforija, pretirano veselje in radost). Kadar pa nismo eno sami s sabo, torej smo razdvojeni, je to odlična podlaga za razne težave, poškodbe, bolezni ... Te namreč ne pridejo kar »brezveze«. Njihov namen je, da nas prizemljijo in sporočijo, da se spet poiščemo. Da prevetrimo svoj odnos do sebe in odnos do sveta. Če seveda želimo slišati in razumeti. V nasprotnem primeru so pač krivi drugi.

Kdo je torej naš »sovražnik«? Namesto da ga iščemo vsepovsod okrog nas, ga poiščimo v sebi. To ne pomeni, da se morate zaradi tega slabo počutiti in sami sebe kriviti (saj tega se želimo znebiti, kajne?). Je le zavedanje, da imamo življenje v svojih rokah in da ga lahko obrnemo v svetlejšo smer, če čimprej pričnemo jesensko generalno čiščenje. In spet smo pri odločitvah.

Morda je marsikomu že marsikaj jasno. Morda v glavnem v teoriji. Iskreno do sebe se vprašajmo, koliko teorije je zaživelo v praksi? Ker le praksa šteje. Besede dobijo vrednost šele, ko se udejanjijo v življenju.

In še ena izmed odločitev: na katero mesto postavljam sebe? Na zadnje, predzadnje ali - bravo, prvo? To ni sebičnost, kot so nas naučili. Je le spoštovanje do sebe, iz katerega potem izvirajo vsa ostala spoštovanja ... In tudi to doprinese k zdravju, saj nas zanikanje sebe in slaba samopodoba kot rak ščipata delček za delčkom.

In če smo (telesno in duševno) zdravi, je tudi odpornost odlična in strah pred katerimkoli virusom odveč. In potem ŽIVIMO in ne životarimo (le mislimo, da živimo...).

Kako to doseči? Z dvigovanjem zavedanja lažje razumemo, kako odvreči vsa vidna in nevidna bremena in začeti resnično spoštovati sebe. Zavedanje je najdragocenejši projekt, ki ga lahko naredi vsak posameznik zase. Vse ostalo se ne more primerjati.

Zavedanje je neskončno. In, spet, mi se odločimo, kakšno dozo in tempo bomo izbrali.

Ta pot resda ni tako enostavna kot cepivo ali zdravilo, a je dolgoročno bolj vzdržna in varna. Takorekoč trajnostna.

Življenje je lepo. In ko odvržemo balast, to začnemo tudi zares čutiti in tako živeti, ne le govoriti kot lepo frazo.

Torej - bo november depresiven ali optimističen?

Če sonca ni na nebu, naj sveti v vašem srcu. 

Marjetka Mihelčič

*Višje zavedanje ne omogoča le boljšega zdravja, temveč predvsem modre oz. razumske življenjske odločitve. Z njim dosledno naslovimo vse, kar smo hote ali nehote pometli pod preprogo, nevidno breme pa onemogoča, da stvari vidimo jasno in zaživimo v lastnem miru.

Zavedanje po poti univerzalne naravne resnice je povsem nevtralna ponovna pot do sebe in dejanska samopomoč oz. prisebnost v najboljšem pomenu te besede. Temeljno orodje za dvig zavedanja so Učbeniki za tretje tisočletje, ki so duševno in telesno pomirilo. V njih je zapisano najmočnejše zavedanje. Največ posameznik naredi z globoko srčno namero, da se premaga in s sodelovanjem z brezpogojnimi naravnimi zdravilci - glasniki zavedanja

Več informacij: ucbeniki.za.tretje.tisocletje@gmail.com, 041 435 785 (Bogdan), FB: Učbeniki za tretje tisočletje - Kako zavestno živeti sedanji trenutek in Modrosti univerzalne naravne resnice