Ogromno ljudi je naučenih in načitanih, a to je samo prodajanje tujega znanja. Naučeni ljudje so vedno nekdo drug in ne oni sami. Ko pa se naučenost spremeni v modrost, nam koristi, drugače je vse samo iluzija in lastna zaslepljenost ...

Če človeštvo želi priti k sebi, mora prerasti ravno to univerzalno željo po naučenosti, po idealu, ki ne obstaja, in posledično po materializmu … Kajti vsa naučenost in pretirana vedoželjnost nas vodita proč od sebe.

Zakaj? Ker človek ničesar več ne prepusti stvarstvu, vse mora biti predvideno, načrtovano, kontrolirano ... To človeka duši, utesnjuje in zato seveda človek beži v skrajnosti, da preživi, da je lahko kos temu sistemu. Človek je že po naravi nagnjen k enostavnosti, vendar nas naučenost pelje stran od sebe, pelje nas v še več zmede in seveda še k večji zapletenosti.

Življenje je povsem preprosto in enostavno, samo če si to dovolimo in živimo sebe, ne pa drugih. Preprosto misliti, preprosto živeti in tako delovati, to je največje in najveličastnejše zavedanje, ki je seveda neskončno. Modrost je biti popolnoma v zavedanju. Vse je samo ljubezen in mir v duši. Moder človek bo vedno pogledal najprej v svoje srce.

Iz knjige: Pogovori z vodniki; iz poglavja: Pogovor z Oshom

*Višje zavedanje ne omogoča le boljšega zdravja, ampak predvsem modre življenjske odločitve. Zavedanje je pot do sebe po poti univerzalne resnice in dejanska samopomoč oz. prisebnost v najboljšem pomenu te besede. Najmočnejše orodje za dvig zavedanja so Učbeniki za tretje tisočletje - duševno in telesno pomirilo.