Lepota cveta je, ko se lahko razcveti in odpre v vsej svoji lepoti. To pa žal velikokrat človeku otroku ni dano, ker smo ograjeni in z vzorci in navadami naših staršev.

Vzgoja naših staršev nas začne dušiti in ta cvetni popek zatirati, da nikoli ne more svobodno odpreti svojega cveta, kajti za to potrebuje posebne pogoje, ravno prav vlage, sonca, svetlobe in tudi on sam je ljubezen. To lepoto cvetnega popka (nedolžne otroške duše) zatrejo starši s pogojevanji in vlivanjem strupov (lastnih strahov, navad, prepričanj ) v to zemljo, ki v osnovi nudi vse pogoje temu cvetnemu popku – to je simbolika življenja in ne životarjenja.

Ta drobni popek ne zahteva ničesar, on samo je in se ziblje nežno, v ritmu svojega življenja ...

Večinski delež staršev pa želi otroka vzgojiti zase in mu vcepiti svoj lastni program. Na tak način se do otrok obnašajo starši, ker otroka jemljejo kot šibkejši člen, katerega je treba »pravilno vzgojiti v pridnega, poslušnega in ubogljivega otroka«, ker ko otrok ugaja, potem je sprejemljiv, ko otrok želi nekaj po svoje, da pokaže staršem njihovo napako in jih tudi ozavešča, je takoj problem.

Ko je ta otrok sam svoj, ko to starši podpirajo in razumejo, potem se lahko razvije v najlepši cvet, ki cveti in cveti brezpogojno in ni vezan ali navezan na nikogar, je sam svoj, prelep, popoln, takšen kot je in ne potrebuje dodatnega balasta ali prtljage

Iz knjige: Življenje je pot; po poglavju: Nenavezanost

*Višje zavedanje ne omogoča le boljšega zdravja, ampak predvsem modre življenjske odločitve. Zavedanje je ponovna pot do sebe in dejanska samopomoč oz. prisebnost v najboljšem pomenu te besede. Najmočnejše orodje za dvig zavedanja so Učbeniki za tretje tisočletje - duševno in telesno pomirilo.