Otroci nove dobe izbirajo svoje starše, da jim pokažejo, kje starši ne delajo prav in jim posledično obračajo ogledalo. V njih je brezmejna modrost in otroškost hkrati, enkrat so otroci in drugič so odrasli.

Upirajo se sistemu in utečenim tirnicam, želijo nam sporočiti, da jih ne moremo vzgojiti po naših normativih in pričakovanjih, vendar jim vsi očitajo, da so neodgovorni in nespoštljivi.

Starejše generacije zagovarjajo represivno vzgojo, češ da je bila boljša za otroke, da so bili bolj pokorni in spoštljivi. Ne moremo vseh otrok ukalupiti po istem sistemu, vsaka duša je svoja in seveda ima svojo pot in namen.

Velika napaka je, da starši želijo otroke dominantno nadzorovati, saj v takem primeru ne vidijo ne slišijo, kaj jim sporočajo otroci. Nemalokrat ti odidejo v ekstreme, tudi zbolijo.

Redki starši dojamejo, da je najboljše biti z otrokom prijatelj. Otroci so nam dani, da nas osvobodijo strahov in starih okorelih vzorcev. Starši so otrokom v oporo in tisti, ki znajo zdravo postaviti meje, predvsem pa jim je treba pomagati, da se naučijo odgovornosti. Otroci vam veliko zaupajo in so odgovorni, če jih vi spoštujete.

Iz knjige: Življenje je pot; po poglavju: Otroci nove dobe

*Višje zavedanje ne omogoča le boljšega zdravja, ampak predvsem modre življenjske odločitve. Zavedanje je ponovna pot do sebe in dejanska samopomoč oz. prisebnost v najboljšem pomenu te besede. Najmočnejše orodje za dvig zavedanja so Učbeniki za tretje tisočletje - duševno in telesno pomirilo.