Zavedati se moramo, da nobena stvar na svetu ni samoumevna. Zahvaljevati se je treba iz srca vsemu, kar se nam je zgodilo, za vse pozitivne in negativne izkušnje, tudi vsem ljudem ki so z njimi povezani.

To pomeni, da tudi hrana, njena priprava in uživanje ni samoumevno in da ji moramo nameniti veliko pozornost in hvaležnost.

Človek je, kar si misli, projicira o sebi in tak tudi postane.

*Višje zavedanje ne omogoča le boljšega zdravja, temveč predvsem modre oz. razumske življenjske odločitve. Z njim dosledno naslovimo vse, kar smo hote ali nehote pometli pod preprogo, nevidno breme pa onemogoča, da stvari vidimo jasno in zaživimo v lastnem miru.

Zavedanje po poti univerzalne resnice je povsem nevtralna ponovna pot do sebe in dejanska samopomoč oz. prisebnost v najboljšem pomenu te besede. Temeljno orodje za dvig zavedanja so Učbeniki za tretje tisočletje