Igra moči je vzorec in vrsta dejavnosti, v katerega nas zapleta nezavedni um. Da bi izstopili iz nje, ni tako enostavno. 

Ne gre le za to, da je potrebno ugotoviti, kakšne vloge natančno smo si izoblikovali, natrenirali in privzeli in tako izoblikovali igro moči. Prvenstveno gre za čustva nemoči oz. žrtve in navidezne moči, v katero se dvignemo s pomočjo nekega svojega talenta ali nečesa, kar nam ponudi navidezno trdnost in varnost znotraj materialnega sveta.

Tukaj bomo kot primer opisali nekaj takšnih dvojic, ki obstajajo v popolnoma navadnih posameznikih in posameznicah, ki lahko celo nimajo nobenega visokega statusa v družbi ali pa, še več, živijo na samem družbenem robu.

To je bilo poudarjeno, da bi razumeli, da je igra moči oblika ega in da je to razvila večina posameznikov z razmeroma nizkim zavedanjem ali nezavedanjem (ne glede na stopnjo izobrazbe ali družbeni status, spol, narodnost, vero ipd.) Zaradi energetske postavljenosti posameznikov v igro moči lahko obstajajo takšni ali drugačni nepravični sistemi oblasti.

Primer: oseba je razvila igro moči kot psihično in energetsko strukturo, tako da na enem polu privzema vlogo žrtve oz. tistega, ki se podreja (umikanje pred drugimi, strah izraziti svoje mnenje, ugajanje drugim, na drugi strani pa si moč daje in se nad svojo lastno podrejenost, dobronamerno ali ne, dvigne z delovnostjo, pridnostjo, garanjem (npr. v gospodinjstvu, v službi) ali celo žrtvovanjem v dobro drugih oz. z zaslugami, kar naj bi človeku prislužilo mesto in torej sprejetost v službi. Brez tega vložka bi oseba bila samo podrejeni in žrtev. Toda na ta vložek se lahko naloži še nekaj dodatnega, namreč vloga nadrejenosti, večvrednosti ali pomembnosti (zaradi znanja, nabranega skozi študij, naučenosti, nakopičenega denarja, materiala). Ta vloga se lahko izkazuje na način podrejanja drugih ljudi ali bitij (šef, frajer, prevarant, ki prenese druge okoli, kraljica) ali tudi prepričanja in samoumevnosti, da nam nekaj pripada (privilegiji, užitki, drugi ljudje, material).

Igranje vloge nadrejenega daje občutek navidezne moči. Kajti v resnici nam pripada človeško dostojanstvo (za zdravje primerno bivališče, voda, hrana), sredstva, ki podpirajo in omogočajo človeško dostojanstvo, na drugi strani pa usklajenost z univerzalno naravno resnico in pravico, ter glede na to dvoje tudi iskrenost, poštenost, pravičnost, dobrosrčnost, hvaležnost, zaupanje, prizemljenost, razumevanje. Vse to so vrednote ali lastnosti, ki izhajajo iz višjega zavedanja in niso igrane oziroma enkrat uporabljene in drugič neuporabljene.

Prej opisane vloge igre moči se sprožajo glede na okoliščine, v katerih se človek znajde. Del igre moči je tudi navezanost na bitja, ki se hrani iz prepričanj, pričakovanj, želja in lastninjenja drugih bitij (do njih se obnašamo, kot da so predmet, a s tem vzvratno predmetimo sebe). To pomeni, da je večina odnosov, celo tistih, ki se imenujejo "ljubezen", strukturirana iz principa igre moči, ki je bil vstavljen v posameznika - in so zato tudi ukrojena po principu igre moči. Zaradi tega se tudi izrabijo, omrtvijo, životarijo, ali pa se dogajajo na način "po uporabi odvrzi". Na ta isti način in po teh istih scenarijih je ukrojena večina človeške seksualnosti, ki jo tukaj zaradi pomenske jasnosti imenujmo "fuk" oz. zadovoljitve ego-potreb, da bi jo razlikovali od "ljubljenja", ki pa poteka v zavedanju.

Igra moči so torej vloge, ki jih ljudje igrajo glede na okoliščine. Izmenjava teh vlog se vključi kot navada. Igranje vlog pa se tudi energetsko vtisne v telo, in sicer na način blokad.

Blokada, ki se razvije zaradi igranja vloge žrtve, se denimo lahko vtisne v področje trebuha, ni pa nujno. Tam nastane krč, ki ga ob vsaki sprožitvi vloge žrtve okrepimo - dokler ne postane tako normalen, da ga več ne čutimo, in se oglasi/okrepi ob novih stresnih dogodkih, ki nam odvzamejo "varnost". 

Reakcija na to je beg od bolečine, neprijetnosti, resnice čutenja, občutljivosti. Ljudje pravijo: "Kaj si tako občutljiv/občutljiva?" Ali: "Čisto preveč si občutljiv_a". Vendar je občutljivost naš senzor, naše orodje za iskreni stik s sabo. Otopiti občutljivost ni isto kot dejansko zavedanje, ki ne beži pred informacijami, prejetimi prek občutljivostnega senzorja, ampak jih uzavesti, raziskuje, z ljubeznijo obda bolečino/neprijetnost, jo transformira, se je osvobodi in iz izkušnje izvleče modrost. Ta proces je resnična moč in ljubezen, je izstop iz igre moči.

Na drugi strani je izstop iz igre moči tudi osvobajanje in opustitev tistih načinov obnašanja in vedenja, s katerimi hranimo svojo različico vloge gospodarja. Na tej ravni gre za delo s prepričanji, naučenostmi in podobnim - gre za delo, povezano z glavo in s podzavestjo.

Da izstopimo iz igre moči, ki nas uklepa kot energetski okovi, je treba rezati navade/povezave, ki točke blokade povezujejo s podzavestjo in omogočajo SAMODEJNO SPROŽITEV obeh vlog.

Da izstopimo iz igre moči, je prizadete točke v telesu/energetskem telesu treba povezati s srcem. Zaradi tega je osnovna in prva vaja izstopa iz igre moči ta, da se prestavimo v srce in smo čimveč v njem. To je krepljenje zavedanja, razumevanja, hvaležnosti in ljubezni iz srca. Prav slednjo pa potrebujemo, da z njo razkužimo obolele točke v (energetskem) telesu in se zares zazdravimo.

Izstop iz okovov igre moči lahko sproži jezo ali druga negativna čustva na precej osnovni ravni. Zaradi tega je pomembno, da ga izvajamo ob podpori glasnikov zavedanja, ki nas pri tem osrediščajo v srce ter vodijo, da energijo jeze in ostalih negativnosti opazujemo/izrazimo/se osvobodimo na varen in neškodljiv način.

Izstop iz igre moči je proces, ki poteka na miselni, čustveni, energetski ravni - a tudi v odnosu do drugih (tu dobivamo preizkuse). Izstop iz igre moči je edino zagotovilo za nenasilje, odsotnost vojn, nasilja vseh vrst, neenakosti in nesvobode vseh vrst. Izstop iz igre moči je človekova vrnitev v srce kot edini dom.

Izstopimo torej iz igre moči. To je najpomembneje, kar lahko storimo v svojem dragocenem človeškem življenju. Če resnično želimo dobro sebi in drugim, če resnično hočemo spištovati ter ljubiti sebe in druge.

Naravni rojeni vodje bodo imeli uzaveščen izstop iz igre moči, bodo k temu vodili tudi ostale, obenem pa bodo ravno zaradi močne osrediščenosti v srcu imeli intuitivni ali vizionarski pristop k rešitvam v dobro vseh bitij na planetu Zemlja.

Hvaležna sem, da se je na podlagi  raziskovanja, ki se je sprožilo nenačrtno, zapisalo to besedilo.

>>Po nareku višje inteligence zapisala Alenka Jovanovski, glasnica zavedanja, intuitivna raziskovalka in poznavalka pretočnih energij

*Višje zavedanje ne omogoča le boljšega zdravja, temveč predvsem modre oz. razumske življenjske odločitve. Z njim dosledno naslovimo vse, kar smo hote ali nehote pometli pod preprogo, nevidno breme pa onemogoča, da stvari vidimo jasno in zaživimo v lastnem miru.

Zavedanje po poti univerzalne naravne resnice je povsem nevtralna ponovna pot do sebe in dejanska samopomoč oz. prisebnost v najboljšem pomenu te besede. Temeljno orodje za dvig zavedanja so Učbeniki za tretje tisočletje, ki so duševno in telesno pomirilo, največ pa posameznik naredi z globoko srčno namero, da se premaga in s sodelovanjem z rojenimi naravnimi zdravilci - glasniki zavedanja

Več informacij: ucbeniki.za.tretje.tisocletje@gmail.com, 041 435 785 (Bogdan), FB: Učbeniki za tretje tisočletje - Kako zavestno živeti sedanji trenutek in Modrosti univerzalne naravne resnice