Naše srce je kot biser v školjki na dnu morja, obdaja pa ga mnogo trdih plasti. Ko ta biser želimo izvleči in školjko odpreti, uporabimo različna orodja. Če smo pri tem premočni in uporabljamo preveč nasilna orodja, biser zdrobimo ali uničimo. Školjko sicer odpremo, lahko pa poškodujemo biser. Ko rešujemo svoje srce, se bojimo uporabiti vsa orodja, ki jih imamo na razpolago, saj nas je strah, da bi udarili po sebi.

Ko udariš po sebi, boli. Toda ko smo si leta in leta nalagali obloge (kamnine) okoli srca, obsojali, sodili, bili najpametnejši od vseh, nas ni bolelo prav nič: nasprotno, s takšnim početjem bi želeli celo nadaljevati. Telo pa nas je začelo opozarjati z boleznimi, slabim počutjem, uničevanjem sebe.

Sedaj iščemo nekoga, ki bi nas vsega tega osvobodil. Nobeno zdravilo nam ne pomaga. Pomagata nam edinole pravilno orodje in odločitev, da ta biser osvobodimo, četudi razbijanje oblog okoli njega neznosno boli. Toda tu nastane problem.

Govorim si: »To me boli! Tega vendar ne bom počela sebi! Naj mi nekdo odstrani vse to! Saj to vendar ni moje! Niti tega ne vem, kdaj se je vse to nabralo v meni!« Hodim od človeka do človeka, od učitelja do učitelja, da me vsega tega reši in osvobodi – vendar na ta način edinole zapravljam svoj čas in denar. Situacija me vse bolj duši in spravlja v čedalje globlji obup.

Z vso jezo, užaljenostjo in neiskrenostjo se podam po poti rešitve, ki pa ni lahka. Vedno znova se sprašujem, kaj za vraga sem v življenju počela tako zelo narobe, da vse to ne more enostavno, zlahka in naenkrat kar odpasti od mene. Odgovor je v meni: bojim se življenja brez ega in nezavednega uma. Vse preveč sem bila navajena soditi, obrekovati, govoriti v prazno in brez prestanka.

Moje srce ne potrebuje tega, ker vidi edinole osebo, ki je v sebi lepa, mirna, ljubezniva, srečna in zadovoljna. Edinole če se ozrem vase, v svojo notranjost, v svoje srce, se vzamem v roke in si rečem: »Sem edinstvena in enkratna oseba, ki se ljubi, spoštuje in si vedno govori, da je najlepša prav takrat, ko je sama s sabo – tukaj in sedaj.« Ta oseba si vedno govori pozitivne in ljubeče besede, s katerimi nikoli ne izda sebe. Toda to je možno samo, če sem si resnično svoja najboljša prijateljica, prav iz srca.

Po nareku višje inteligence zapisala Antonija Omerzu, glasnica zavedanja in glasnica voda

*Višje zavedanje ne omogoča le boljšega zdravja, temveč predvsem modre oz. razumske življenjske odločitve. Z njim dosledno naslovimo vse, kar smo hote ali nehote pometli pod preprogo, nevidno breme pa onemogoča, da stvari vidimo jasno in zaživimo v lastnem miru.

Zavedanje po poti univerzalne naravne resnice je povsem nevtralna ponovna pot do sebe in dejanska samopomoč oz. prisebnost v najboljšem pomenu te besede. Temeljno orodje za dvig zavedanja so Učbeniki za tretje tisočletje, ki so duševno in telesno pomirilo. V njih je zapisano najmočnejše zavedanje. Smisel življenja je namreč biti v zavedanju in živeti sebe. Največ posameznik naredi z globoko srčno namero, da se premaga in s sodelovanjem z brezpogojnimi naravnimi zdravilci - glasniki zavedanja

Več informacij: ucbeniki.za.tretje.tisocletje@gmail.com, 041 435 785 (Bogdan), FB: Učbeniki za tretje tisočletje - Kako zavestno živeti sedanji trenutek in Modrosti univerzalne naravne resnicev