Zamislite si, da želite ustvarili takšne vrste kampanjo, ki vam bo omogočala nenehen dotok novih in novih donacij, 24 ur na dan in 7 dni v tednu, s čimer boste lahko vi in (še pomembneje) vaši donatorji "pomagali živalim."
Predstavljajte si, da ta kampanja ne bo od nikogar zahtevala, da spremeni svoj odnos do živali. Vsi lahko še naprej nadaljujejo z jedenjem zrezkov, pitjem mleka, nošenjem volne ali usnja, obiskovanjem cirkusov in preživljanjem popoldnevov na konjskih dirkah ter se istočasno počutijo dobro ob misli, da so "sočutni" ljudje.
Zamislite si kampanjo, katere bistvo je v tem, da definira pojem "zloraba živali" tako ohlapno, da se praktično nikogar od potencialnih donatorjev, ne glede na to koliko mesa, mleka, jajc, sira, masla ali sladoleda zaužije in ne glede na to katere oblike legaliziranega izkoriščanja živali se udeležuje, ne bo moglo smatrati za sodelujočega pri "zlorabi živali."
Vse kar mora vsakdo storiti je, da naredi popolnoma nepomembno gesto – donira, seveda.
Ne iščite več: takšna kampanja že obstaja: kampanja za uvedbo registra mučiteljev živali.
V okrožju Surfolk na vzhodni obali Long Islanda (ZDA) so pred kratkim ustvarili prvi register mučiteljev živali. Ta zakon bo zahteval, da se tisti, ki so bili obsojeni zaradi mučenja živali, javijo pooblaščenemu uradu za vpis v register ali pa bodo obsojeni na zaporno in denarno kazen. Zakon okrožja Surfolk je oblikovan po konceptu zakona "Megan", ki je uvedel register zlorabljevalcev otrok.
In tako bomo lahko zdaj identificirali "mučitelje živali", vsaj na enem delu Long Islanda.
Toda, počakajte.
Ali se bodo v tem registru znašli tudi supermarketi iz okrožja Surfolk, ki prodajajo dele živalskih teles in druge izdelke živalskega izvora? V bistvu ne, kajti prodaja delov živalskih teles in drugih izdelkov živalskega izvora je povsem legalna. To ni "mučenje živali".
Ali se bodo tisti prebivalci okrožja Surfolk, ki uživajo izdelke živalskega izvora – torej tisti, ki dejansko ustvarjajo povpraševanje po teh izdelkih – znašli na tem seznamu? Ah, seveda ne. Jedenje živali ni kršenje Zakona proti mučenju živali.
Komu je torej ta zakon sploh namenjen?
Glede na zgodbo, objavljeno v zgornji povezavi, je šlo za žensko, ki je mučila mačke:
Zakon so sprožili številni primeri mučenja živali v preteklih mesecih, vključno s primerom ženske iz mesta Selden, ki je bila obtožena, da je silila svoje otroke gledati kako muči in ubija mačje mladičke in ducat psov, ki jih je nato zakopala na svojem vrtu.
.
Do zdaj bi vam že moralo postati jasno za kaj gre v resnici pri vsem skupaj. Z definicijo pojma "zloraba živali" kot redke, patološke motnje, ki krši Zakon proti mučenju živali – in ki predstavlja manj kot milijoninko odstotka siceršnje rabe živali – puščamo pri miru razpravo o tem kar se sicer smatra za "normalno". S takšno definicijo le še okrepimo prepričanje, da raba ni zloraba in da se zloraba zgodi le kot izjema tega pravila, ne pa da je to pravilo, ki se dogaja prav vsako sekundo vsakega dne. Nadalje, ta zakon se bo večinoma nanašal na situacije, ki vključujejo tiste živali, ki jih poveličujemo – pse, mačke, itd. Saj veste, tiste, ki jih imamo radi in jih smatramo za naše družinske člane, medtem ko zabadamo jedilne vilice v vse ostale.
Skratka, ta ničvredna poteza bo služila le še nadaljnji krepitvi prepričanja, da ni nič narobe, če izkoriščamo živali, vse dokler jih ne "zlorabljamo". Pravzaprav razglaša, da naša "običajna" raba živali ni zloraba.
Povsem jasno je zakaj za welfare organizacije [organizacije za "dobrobit" živali; op.p.] tovrstna kampanja pomeni uresničitev njihovih sanj: to je namreč kampanja, ki jo lahko podpre praktično vsakdo in ki povzroči, da podporniki sami sebe smatrajo za pravične. Samo "slabi" ljudje so zlorabljevalci živali in ti so zdaj zabeleženi v kazenskem registru. Vsi ostali pa smo "sočutni".
Zagotavljam vam, da bo ta kampanja še dolgo časa neustavljiva vlečna lokomotiva welfare organizacij, s katero se bodo lahko okoriščali v nedogled. Pravzaprav, če se želite povzpeti nanjo, se podvizajte, kajti že odhaja s postaje:
Aktivisti za dobrobit živali upajo, da bo zakon, ki je bil soglasno sprejet v 1,5-milijonskem predmestju New Yorka, navdihnil vodilne po vsej državi na enak način, kot zakon "Megan", s pomočjo katerega je prišlo do uvedbe registra zlorabljevalcev otrok in se je v zadnjem desetletju močno razširil.
...
Več kot ducat zveznih držav je predlagalo zakonodajo, ki omogoča uvedbo podobnih registrov, toda okrožje Surfolk je prvo, ki je sprejelo tak zakon, je dejal Stephan Otto, direktor za pravne zadeve pri organizaciji Animal Legal Defense Fund.
.
Organizacija People fot the Ethical Treatment of Animals (PETA) je že razglasila navdušeno podporo omenjenemu registru. Ali PETA misli, da bi se na tem seznamu morala znajti tudi oblikovalka klavnic in svetovalka mesne industrije, gospa Temple Grandin? Je ona "zlorabljevalka živali"? Ah, ne, kje pa! PETA je Temple Grandin celo podelila priznanje.
In kako je s trgovsko verigo Whole Foods, ki oglašuje "srečno" meso in druge izdelke iz živali, ki so bile pred tem mučene? Ali so oni zreli za na ta seznam? Ah, ne, seveda ne, PETA (skupaj z ostalimi velikimi welfare organizacijami) celo aktivno podpira "srečne" živalske proizvode, ki jih prodaja Whole Foods.
Kaj pa organizacije za pravice/zaščito živali, ki navkljub svojemu velikemu proračunu rešene živali raje ubijejo, kot pa da bi imeli programe posvajanja? So oni "zlorabljevalci" živali? Ne, PETA ubije 90% vseh živali, ki jih reši in pripelje k sebi v oskrbo, a tega pač ne moremo šteti za zlorabo, kajneda?!
Kaj pa tisti ljudje, ki uživajo živila živalskega izvora? Ali morda njih PETA smatra za "zlorabljevalce živali"? Ups, to bi pa znala biti precej nerodna reč, kajti po besedah Dana Mathewsa, podpredsednika PETA, polovica njihovih članov ni niti vegetarijancev, kaj šele veganov.
Vse to pritrjuje moji tezi, da je ideja o registru mučiteljev živali le še eden izmed poskusov definirati "zlorabo" kot patološko mučenje mačk in psov na domačem dvorišču. Kako zelo prikladno. V resnici je vsakodnevno izkoriščanje živali s strani običajnih ljudi, vključno z zagrešenim, omogočenim in odobrenim s strani welfare organizacij tisto, kar predstavlja resnično zlorabo.
ZDA sestavlja 50 zveznih držav, številna ozemlja ter na stotisoče okrožij, mest, vasi, itd. To je kampanja, ki ima potencial, da traja še dolga desetletja in ima domala neomejen rok trajanja za dotok finančnih sredstev. Že kar vidim shode v podporo registru mučiteljev živali, vodene s strani različnih slavnih oseb, ki bodo omogočili vsaki ženski, moškemu in otroku, da si z donacijo kupi izstop iz skupine "mučiteljev živali" ter hkrati zagotovi, da se "resnične mučitelje" med nami ovekoveči na nekakšnem kriminalnem seznamu, medtem ko se lahko ostali še naprej počutimo dobro v svoji koži. Prepričan sem, da so že v načrtu medijski dogodki z golimi ženskami, oblečenimi le v kose papirja, popisane z imeni registriranih storilcev. Oh, ganljivo, kako so se nekateri pripravljeni žrtvovati "za živali".
In kaj narediti z žensko iz Long Islanda, ki je mučila mačje mladičke in pse? Ali ni dobro imeti register, s katerim lahko razpoznamo takšne ljudi?
Dokler se tako priskrbi zavetiščem informacije, ki jim pomagajo prepoznati možna tveganja pri oddajah živali v posvojitve, prav. Toda v osnovi se ženska, ki je storila ta grozljiva dejanja, v ničemer ne razlikuje od vsakogar, ki uživa meso, mleko, mlečne izdelke in jajca.
Namreč, ta oseba je mučila mačje mladičke in pse zato, ker je ob tem uživala, oziroma doživljala nekakšno zadovoljstvo ali potešitev. Je bilo to narobe? Nedvomno. Toda v čem se njeno dejanje sploh razlikuje od tega kar počno vsi ostali? Večina med nami uživa živila živalskega izvora. Živali iz katerih so narejena ta živila, so bile mučene vsaj toliko kot mačji mladički in psi iz primera, ki se je zgodil na Long Islandu. Toda zločinka je le ona, medtem ko smo vsi ostali, ki podpiramo tovrstne registre in podobne prevare, "sočutni". Zdaj pa razumi, če moreš.
Leta 2007 sem napisal časopisni članek, v katerem sem omenil, da se zloglasni Michael Vick, ki je odslužil zaporno kazen zaradi organiziranja pasjih bojev, v ničemer ne razlikuje od nas. Rad je sedel ob areni in opazoval pasje boje; mi pa radi posedamo okoli poletnega žara, na katerem se pečejo deli teles živali, ki so bile vsaj toliko (če ne še bolj) mučene kot Vickovi psi. Edina razlika je v tem, da večina ljudi plača nekomu drugemu, da zanj opravi umazano delo. Toda enako kot je užival Vick v tem kar je storil, uživamo tudi mi v rezultatih izkoriščanja živali.
To je moralna shizofrenija.
*******
Če niste vegan, postanite vegan. Je povsem preprosto, boljše za vaše zdravje, boljše za planet in najpomembneje – je moralno pravilna in pravična odločitev. To dolgujemo živalim. In ko postanete vegan, izobražujte ostale ljudi o veganstvu.
Gary L. Francione
Board of Governors Distinguished Professor of Law, Rutgers University
Vse o tem ZAKAJ in KAKO postati vegan: www.howdoigovegan.com
Prevod: Leon Kralj
Sorodne teme (kliknite na povezavo):
Aug 07, 2016