Dan 161: Sistem treh informacijskih točk

Objavil/a Valentin Rozman, dne 2014-01-31 ob 20:42:24

Preko podpornih povezav na spletni strani stranke Solidarnost sem zasledil koncept sistema treh informacijskih točk. Idejni soavtor Tomaž Pangeršič v video posnetku svojega predavanja razlaga, da ga sestavljajo kadrovska, infrastrukturna in idejna informacijska banka. Gre za podrobne centralizirane podatkovne baze sposobnosti človeških virov, razpoložljivih javnih in zasebnih infrastruktur ter ustvarjalnih potencialov naše družbe. Na osnovi takšne sistematizacije bi lahko družba delovala veliko hitreje in uspešneje, prihranila pri času in denarju, ter izkoristila mrtev kapital. Podobno idejo sem že srečal pred časom v okviru Zeitgeist gibanja oziroma Projekta Venera, kjer se je govorilo ne samo o nacionalni centralizirani sistematizaciji, temveč se je to vizijo preneslo na celoten planet. Del te ideje je na virih osnovano gospodarstvo.

Naša družba je res zelo razdvojena, tako notranje, kot tudi zunanje. V osnovi bivamo v umu, ki predstavlja princip ločenosti od življenja in tudi zunanji sistem smo si zgradili tako, da deluje na egoizma, sebičnosti oziroma lastnemu interesu. Pod pretvezo vzpodbujanja konkurenčnosti izvajamo medsebojno tekmovanje, ki pa zelo škodljivo vpliva tako na posameznika, kot na celotno globalno gospodarstvo. Za primer lahko povem zgodbo, ko sem pred nekaj leti delal kot terenski zastopnik za PIRS oziroma Poslovni Informator Republike Slovenije. Od jutra do večera sem obiskoval podjetja ter razne organizacije, popisoval njihove kontaktne podatke ter ponudbo izdelkov in storitev. Razširjen vpis informacij je bil seveda plačljiv in na ta račun se je celoten projekt financiral. Bil sem ponosen, ker sem gradil najbolj kakovostno bazo podatkov v Sloveniji, ki že vrsto let prejema nagrade na mednarodnem področju. Vesel sem bil, da je moje delo omogočilo prihranek pri času in denarju mnogim uporabnikom, ki sedaj zlahka, glede na ključne besede ter geografsko lokacijo, poiščejo najbolj primerno organizacijo ali posamenika, ki bodo učinkovito zadostili njihove potrebe. Seveda pa sem bil tudi precej nejevoljen, saj je na področju poslovnih baz podatkov obstajala tudi konkurenca in zato sem moral vsaki novi stranki razlagati prednosti našega produkta, pri čemer pa nisem bil vedno povsem uspešen. To me je jezilo in želel sem si, da mi tega ne bi bilo potrebno početi.

Torej, poleg PIRS zastopnikov, so na terenu popisovali podatke tudi zastopniki InfoCity portala, preko telefona pa še iz portala BIZI, Rumene strani in še nekaterih. Ampak v osnovi so vse poslovne baze podatkov povzemale informacije iz AJPES baze. Agencija za javnopravne evidence in storitve je javna služba, kjer se morajo registrirati vsi pravni subjekti, od samostojnih podjetnikov do velikih profitnih in neprofitnih organizacij. Ampak vsak subjekt ob ustanovitvi navede zelo pomanjklive podatke o svoji dejavnosti in tudi skoraj nihče jih potem v AJPES bazi ne posodablja. Poleg tega baza omogoča zelo omejeno vrsto vpisa, ki ne zadosti potrebam iskalcev storitev ter izdelkov. Namesto, da bi javna služba, ki jo financiramo davkoplačevalci, svojo bazo podatkov izpopolnjevala, je to prepuščeno komercializaciji in tako smo morali zastopniki hoditi po terenu, zapravljati svoj čas, organizacije pa še dodaten denar, da se je zgradila kvalitetna zbirka informacij. Seveda tudi PIRS informacije še zdaleč niso popolne, saj si marsikdo ni mogel privoščiti razširjenega plačljivega vpisa, pa tudi zastopnikov nas je bilo premalo, da bi zmogli popisati čisto vsak subjekt vsaj enkrat letno.

In enaka potrata časa in denarja se dogaja na vseh področjih naše družbe. Izvajamo obupno slabe storitve ter izdelke, poleg tega pa enake ali podobne storitve ter izdelke ponuja vsaj pet konkurenčnih organizacij in tako zapravljamo vsaj 5x več časa in naravnih virov, kot bi jih lahko. Zasledil sem podatek, da bi z racionalizacijo, centralizacijo in sistematizacijo družbe lahko prihranili do 90% časa in naravnih virov. To seveda pomeni tudi, da bi ljudje potrebovali tudi bistveno manj časa delati, da bi se tak sistem vzdrževal in zagotavljal vrhunske storitve ter najbolj kakovostne izdelke za celotno družbo. V sedanjem sistemu, ko je že ob 5x preveliki ekonomiji premalo dela za okoli 20% ljudi, je seveda to čista sistemska napaka. Če hočemo racionalizirati proizvodnjo, moramo radikalno spremeniti obstoječ sistem ter enakovredno ter brezpogojno razdeliti storitve ter izdelke med vse ljudi. Človek se ne portrebuje več dokazovati z delom za 40 let vsak delovnik po 8 ur, če pa lahko vse kar potrebujemo proizvedemo z bistveno manj vloženega dela, energije in surovin. Seveda to ne pomeni, da bodo ljudje postali leni, saj je narava vsakega človeka, da se izraža ter izpopolnjuje in nov družbeni sistem, ki bi poskrbel za osnovne življenjske potrebe vseh posameznikov, bi omogočil nesluten razvoj človeka na področju znanosti, umetnosti, kulture in vseh drugih ravni obstoja.

V povezavi z napisanim priporočam poslušanje naslednjega audio intervjuja:
Quantum Systemization - Preview

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
1
Rajko Grison
0
Feb 01, 2014
Upam, da kljub vsemu ni še vse izgubljeno ...
#1
Valentin Rozman
Valentin Rozman
Objavil/a 2014-01-31 20:42:24 (Jan 31, 2014)
Starejša objava Novejša objava
ZADNJE OBJAVE
United Network News poročilo 12. junija 2021
UNN poročilo - 10. junij 2021
Federal Reserve nima več dovoljenja za delovanje
Ustanovitev podravske enote Društva BELIS
Life Force tedensko poročilo 2. maj 2021
Vsiljevanje nošenja maske na pošti
Dan 83: Prva stopnja učinkovitega pisanja
Dan 178: Vstajniška politika
Dan 177: Nazaj na blog za zdrav življenjski slog
Dan 176: Služb ni več, živelo podjetništvo
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
um
(6)
LIG
(2)
dvom
(2)
EMS
(2)
rast
(2)
obrt
(1)
CV
(1)
sum
(1)
Buda
(1)
beda
(1)
delo
(1)
soba
(1)
avto
(1)
chat
(1)
rak
(1)
smrt
(1)
UTD
(1)
svet
(1)
obup
(1)
DIP
(1)
rit
(1)
skrb
(1)
FED
(1)
stol
(1)
IŠČI PO ARHIVU
September 2022
PTSČPSN
1234
567891011
12131415161718
19202122232425
2627282930
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj