Dan 170: Individualnost v kolektivnem

Objavil/a Valentin Rozman, dne 2014-02-12 ob 11:22:33

Opažam zoprno naravo medsebojnih odnosov, ko se posamezniki pridruži določeni skupini. Govorim o fenomenu individualnosti ter kolektivnosti. Vsak človek je recimo individualno bitje, torej samostojna osebe, ki sam sebi reče 'jaz sem'. Ko pa se več posameznikov poveže in združi v neko skupino, pa posamezniki pričnejo govoriti 'mi smo'. In potem te tudi drugi ob pogovoru ne nagovarjajo več z 'ti si', temveč z 'vi ste', kjub temu, da je posameznik glede svoje fizične zunanjosti še vedno ostal enak in je samostojna oseba.

Združevanje posameznikov je nepogrešljivo, ko želimo doseči nek večji cilj ali pridobiti neko večjo moč vplivanja ter delovanja. Tako se ljudje združujemo na primer v družine, sorodstva, podjetja, društva, gibanja, stranke, države in podobno. Vsako takšno združevanje pa je samo namišljeno, torej obstaja v umu, v domišljiji, med tem, ko vsak posameznik še vedno ostane samostojen. Gre torej za notranje, duševno poenotenje, ko posameznik sprejme in se poenoti z določenimi idejami, principi, vizijami in programom delovanja. Ob takšnem skupinskem združevanju nastajajo določeni problemi oziroma izzivi, ko se začne posameznika enačiti s skupino, ki ji pripada in se na ta način ignorira njegovo individualnost. V zvezi s tem nastane tudi problematika prevzemanja ter obravnavanja odgovornosti. 

Jaz na primer lahko za sebe rečen, da sem glede na svojo fizično individualnost človeško bitje, da imam dvoje rok in nog, eno glavo, par oči in ušes, usta in nos. Potem pa sem že na osnovi določene fizikalne podobnosti avtomatično del skupin 'moških', 'belcev' in 'kavkazijcev', na osnovi lokacije rojstva pa del 'gorenjcev', 'slovencev' in 'evropejcev'. Potem sem glede na svojo izobrazbo del 'strojnih tehnikov', 'grafičnih oblikovalcev', 'fotografov', 'življenjskih svetovalcev' in še bi lahko našteval. Prav tako sem del številnih organizacij; klubov, društev, strank in gibanj. Če nekdo pristopi k meni in me nagovori osebno v smislu: “Kaj pa ti meniš glede tega?”, lahko na takšno vprašanje enostavno odgovorim. Če pa me nekdo nagovoru v smislu: “Kaj pa slovenci mislite o tem?”, tukaj pa nastane problem. Čeprav sem del skupine, ki se ji reče 'slovenci', ne morem govoriti v imenu te skupine oziroma zastopati mnenje te skupine, saj ne vem, kaj vsi slovenci mislijo, zagotovo pa ne mislijo vsi enako.

Zaradi takega avtomatičnega identificiranja posameznika z neko skupino je bilo, in tudi je, povzročeno ogromno gorja in krivic. Vzemimo za primer recimo samo velik zgodovinski primer zasužnjevanja ras temnopoltih ljudi (črncev) enostavno zato, ker so imeli drugačno polt kože. Problemi so tudi vojne med ljudmi zaradi pripadnosti določeni verski skupini ali državi. Vse to pa se pojavlja tudi v manjšem obsegu v našem vsakdanjem življenju. Pred nedavnim sem postal del nove politične stranke in ko sem podelil neko objavo v zvezi s tem na socialnem omrežju, sem dobil komentar nekako v smislu: “Vi ste povsem enaki kot vse dosedanje stranke in čisto nič ne boste spremenili!“. Takšno posploševanje in enačenje je povsem nekorektno. Nekdo me je torej enačil s stranko, nato pa še celotno stranko z vsemi drugimi strankami. Toda jaz nisem stranka, jaz sem individualno človeško bitje, ki ostajam nespremenjen ne glede na to, kam se včlanim. In tudi odgovarjam lahko v resnici samo za svoje lastne misli, besede in dejanja. V naši družbi dopuščamo obstoj organizacij, kot so družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), in ko se takšna nefizična entiteta zadolži in propade, za “njena” dejanja fizične osebe, ki so sestavni del takšne združbe, ne odgovarjajo, oziroma odgovarjajo samo v omejenem obsegu.

Še bolj banalno je to, da pripadnost določeni skupini celo nekoga osvobodi odgovornosti za najbolj brutalna dejanja, kar si jih lahko zamislimo. Če recimo jaz kot civilist nekoga ubijem, se mi bo za to dejanje sodilo in bom kazensko obravnavan ter po vsej verjetnosti zaprt. Če pa se pridružim skupini, ki se ji reče 'vojska', pa lahko ubijem zelo veliko ljudi, tudi več tisoč oseb, pa bom za to lahko dobil celo dobro plačilo in medaljo za pogum. Ta primer kaže na paradoks posledice našega umskega, nefizičnega združevanja posameznikov ter krivice, ki izhajajo iz tega. Zato je ključno, da spremenimo naše miselne vzorce, pa tudi družbene dogovore in zakone, ki zaradi pripadnosti določenim skupinam posameznika obravnavajo povsem drugače, ko sicer. Smo v fizičnem svetu, vsako dejanje ima posledice in zato mora vsak posameznik odgovarjati za svoja dejanja, ne glede na to, s kom ali s čim se enači v svoji domišlji. Le na ta način bo naša družba lahko delovala odgovorno ter v medsebojnem sožitju.

V povezavi z napisanim priporočam poslušanje naslednjega audio intervjuja:
Cooperation - Life Review

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
1
Dajana Babič
1
Feb 12, 2014
A ni to logično... Še huje je, ko moški o svoji ženski reče: "naša".
#1
Valentin Rozman
Valentin Rozman
Objavil/a 2014-02-12 11:22:33 (Feb 12, 2014)
Starejša objava Novejša objava
ZADNJE OBJAVE
United Network News poročilo 12. junija 2021
UNN poročilo - 10. junij 2021
Federal Reserve nima več dovoljenja za delovanje
Ustanovitev podravske enote Društva BELIS
Life Force tedensko poročilo 2. maj 2021
Vsiljevanje nošenja maske na pošti
Dan 83: Prva stopnja učinkovitega pisanja
Dan 178: Vstajniška politika
Dan 177: Nazaj na blog za zdrav življenjski slog
Dan 176: Služb ni več, živelo podjetništvo
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
um
(6)
dvom
(2)
EMS
(2)
rast
(2)
LIG
(2)
soba
(1)
FED
(1)
stol
(1)
chat
(1)
rak
(1)
UTD
(1)
obrt
(1)
obup
(1)
DIP
(1)
skrb
(1)
CV
(1)
sum
(1)
avto
(1)
smrt
(1)
Buda
(1)
beda
(1)
svet
(1)
delo
(1)
rit
(1)
IŠČI PO ARHIVU
Maj 2022
PTSČPSN
1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
3031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj