Že tretjič poslušam audio serijo z naslovom Parenting - Perfecting the Human Race (Starševstvo - Izpopolnjevanje človeške rase). To gradivo vsebuje najbolj natančno razlago o razvoju otroka od rojstva naprej, od vsega znanja na tem področju, kar sem ga doslej proučil. Še najbolj se mi je vtisnilo v spomin pojasnilo, zakaj se razvije odpor do branja in zakaj se nekateri posamezniki lažje učijo s poslušanjem razlage, kot pa s pomočjo branja knjig. Glede tega sem ugotovil, da je tudi meni ljubše poslušanje audio posnetkov, kot pa sedenje s knjigo v roki.
Glavni izgovor, ki ga ljudje običajno uporabljajo, ko se jih vpraša, zakaj ne berejo, je pomanjkanje časa. Branje naj bi bilo časovno veliko bolj potratno, kot pa poslušanje audio posnetkov. To je delno res, ker je predvajanje zvočnih knjig možno tudi med raznimi opravili, kjer imamo roke zasedene ali se gibljemo. Na primer med vožnjo v avtu, med sprehodom ali tekom ter med pomivanjem in pospravljanjem. Glede na obilico razpoložljivih audio posnetkov, ki so prava zakladnica nepogrešljivega znanja za razumevanje življenja na spletni strani Eqafe je že na stotine ur gradiva. Pred nekaj tedni sem končno zaključil s poslušanjem vseh audio in video posnetkov in kljub temu, da sem izkoristil sleherno razpoložljivo minuto za predvajanje posnetkov preko iPod Shuffle mini prenosnega MP3 predvajalnika, sem potreboval skoraj eno leto za zaključek študija.
Med poslušanjem in branjem je ena bistvena razlika. Poslušanje besed je aktivnost, ki se dogaja zlasti preko našega energijskega uma oziroma umskozavestnega sistema. Branje pa je veliko bolj fizična aktivnost in zato se na ta način absorbirana vsebina integrira v dolgoročni spomin našega fizičnega telesa. Lahko bi rekel, da je čas, posvečen branju vsaj 5x bolj koristno porabljen, kot pa, če bi enako vsebino poslušali preko audio posnetkov. Branje torej človeka prizemljuje in pomirja, med tem, ko poslušanje stimulira um ter nas razburja. In podobno je tudi v primerjavi z govorjenjem ter pisanjem. Kljub temu, da je govorjenje tudi fizična aktivnost, pa preko pisanja še bistveno bolj zmoremo upočasniti um ter misli ter ozavestiti ter preobraziti naše vedenjske vzorce.
Seveda imata poslušanje in govorjenje svojevrstne koristi, enako kot branje in pisanje. Je pa priporočljivo, da se največ časa nameni branju in pisanju kot pa poslušanju in govorjenju. Kar slišimo, se hitro porazgubi v našem umu in izrečene besede hitro izdonijo. Tiskana beseda pa je fizična, je zmaterializirana in časovno stabilna. Pri sebi opažam, da se mi je v zadnjem času povečala notranja nemirnost in nestrpnost glede branja in to sem opravičeval s posvečanjem razvoju nekaterih projektov. Večino časa sem se učil preko poslušanja audio posnetkov in tudi predajal znanje drugim preko snemanja video posnetkov. Skrajni čas je torej, da namenim več časa branju in pisanju, pa tudi lastni uporabi inovativne učne tehnologije TechnoTutor, za katero nacionalni distributer je naš inštitut za razvoj izobraževanja Mali genij.
Vse bolj spoznavam, da je učenje v osnovi naravna zmožnost našega fizičnega telesa, naša zavest pa potem zgolj del tega znanja pretvori v energijske manifestacije, ki jih rečemo misli in čustva. Integracija informacij iz okolice se na fizičnem nivoju dogaja izjemno hitro, zavest pa lahko dojame zgolj majhen delček tega znanja. Ključ za razvoj človeških potencialov torej tiči na fizični ravni našega človeškega telesa. Vse bolj intenzivno, ko se iz uma spuščamo v fizično, vse več fantastičnih sposobnosti našega človeškega telesa nam je na voljo. Česa je vsak od nas lahko sposoben, izkazujejo nekatere avtistične osebe, ki si zmorejo zapomniti čisto vse informacije, katerim so izpostavljene in komplesne matematične enečbe lahko rešijo v nekaj sekundah z izjemno veliko natančnostjo.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil hiteti z izgovorom, da je življenje kratko, da je premalo časa in da zato ne utegnem brati. Zavedam se, da občutek pomanjkanja časa izhaja iz mojega nemirnega uma, v katerem misli neprestano hitijo. Sledenje tem mislim me je naredilo utrujenega in zato sem si pogosto privoščil “sprostitev” z gledanjem filmov. Ta aktivnost pa me je zgolj za kratek čas napolnila s pozitivno energijo in naposled sem zopet pristal v občutkih težke negativne energije. Po gledanju filmov sem se še začel kritizirati glede tega, da sem zapravil dragoceni čas, ki bi ga lahko uporabil za kaj bolj koristnega. Zavezujem se, da se v trenutku, ko mi um proizvede misli, s katerimi me vabi k gledanju razburljivih filmov, takoj ustavim in preusmerim svojo pozornost na dihanje. Nato pa se odločim za neko fizično aktivnost, ki bo koristna in me bo prizemljila ter pomirila.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil mnenje, da je povsem vseeno ali se učim preko poslušanja ali preko branja. Večkrat sem med poslušanjem ugotovil, da mi kakšne misli ali zvoki ter dogodki iz okolice vzamejo pozornost in da nisem razumel, kar je bilo povedanega. Ob poslušanju pa je na mojem MP3 predvajalniku tehnično zelo težko posnetek zavrteti nazaj in poslušati tisto, kar nisem dobro razumel. Na ta način sem dopuščal luknje v znanju in zato sedaj še tretjič poslušam isto audio serijo, da bi čim bolje razumel celotno gradivo. Zavezujem se, da med poslušanje izobraževalnih audio posnetkov predvajanje prekinem v trenutku, ko opazim, da mi nekaj zmoti mojo pozornost poslušanja. Za še bolj natančno razumevanje gradiva pa se zavezujem, da si za poslušanje izberem miren kraj in si zraven tudi delam zapiske, ki mi omogočijo še bolj natančno razumevanje vsebine.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil početi številne aktivnosti z lastnim dojemanje, da sem naredil velik napredek, namesto da bi bilo glavno merilo učinek oziroma rezultat mojih dejanj. Zavezujem se, da poslej ob načrtovanju aktivnosti določim predvsem nameravan učinek ter si določim kazalce tega učinka, ki jih med izvajanjem aktivnosti skrbno kvantitativno merim ter sproti prilagajam aktivnosti tako, da bo praktičen učinek čim večji. V trenutku, ko opazim kakšno umsko misel, ki me želi prepičati, da ni pomembno, kaj v življenju počem, glavno da uživam in da druge pustim pri miru, se takoj ustavim in diham. Svoje življenjske potenciale raje skrbneje izrabljam za samoizpopolnjevanje ter izboljševanje razmer na tem svetu.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil dojemati sebe kot nekoga, za katerega bodo poskrbeli drugi, da so moje sposobnosti majhne in da je drugim namenjeno, da bodo vodili mene in ta svet, jaz pa bom raje živel mirno in skromno življenje. Zavedam se, da ljudje na vodilnih položajih niso neke posebne osebe z nadnaravnimi in čudežnimi sposobnostmi, temveč so enake osebe kot jaz, le da veliko bolj uspešneje vodijo samega sebe, se izpopolnjujejo in razvijajo svoje sposobnosti. In na enak način, kot so to dosegli oni, lahko povečam svoje sposobnosti tudi jaz. Zavezujem se, da sleherno misel, ki mi bo razmere na svetu prikazovala kot nepredstavljivo kompleksne in brezupne, takoj zaustavim z osredotočenostjo na dihanje. Nato pa sistematično ugotavljam, kako ta svet deluje, kaj so vzroki za probleme in kaj je potrebno spremeniti, da se izboljšajo. V povezavi s tem ugotovim, kakšne sposobnosti potrebujem, da to dosežem in nato se sistematično odločam za pridobitev teh sposobnosti in znanj, da bom pri uresničevanju svojih načrtov čim bolj uspešen.
Priporočene vsebine v povezavi z napisanim:
Parenting - Perfecting the Human Race - Part 11
Spletna zakladnica znanja Eqafe
Dokumentarec The Boy With The Incredible Brain
May 10, 2015