Pred nekaj leti sem se odločil, da bom posvetil svoje življenje izboljševanju razmer na tem svetu. Sprva je bil moj stil življenja precej samotarski. Delal sem kot samostojni ustvarjalec, živel in delal večinoma sam in najraje sem imel manjše projekte. Ko sem storitev opravil ter izročil izdelek, je bila zadeva zaključena in potem sem užival v miru, dokler ni prišlo novo naročilo. Nisem se kaj pretirano trudil, da dobim posel, saj sem delal kvalitetno, zato so se naročniki vračali in me tudi priporočali drugim. Kljub občutku, da delam relativno malo, sem zaslužil veliko več, kot drugi v moji branži. Sčasoma pa so me življenjske izkušnje pripeljale do spoznanja, da je na tem svetu veliko zla, ki škodljivo vpliva tudi na moje življenje. In uvidel sem tudi to, da se bo trpljenje nadaljevalo, če sam ne bom nekaj naredil ter aktivno stopil na pot izboljševanja stanja. Preobrazba iz skromnega samotarskega življenja v veliko bolj odgovorno vodilno funkcijo je veliko bolj zahtevna, kot sem si sprva predstavljal. Eno je opazovati druge vodilne ljudi, kako na mističen način upravljajo s tem svetom. Povsem nekaj drugega pa je samega sebe spremeniti tako, da postaneš resnično sposoben ter učinkovit pri vodenju sebe in drugih.

Ko sem opazoval druge zelo uspešne ljudi, sem si tudi jaz želel postati tak, kot so oni. Zavidal sem njihovim dosežkom, nisem pa vedel, kaj je skrivnost njihovega uspeha. Sploh pa, ali je uspeh podedovan, rezultat srečnega naključja, ali se ga možno tudi naučiti. S proučevanjem raznovrstnega izobraževalnega gradiva za osebni in poslovni uspeh sem spoznal, kakšne so lastnosti uspešnih vodij in v kakšni meri se bom moral spremeniti tudi jaz. Predvsem je ključ v tem, da se ne prepušča stvari naključju, temveč da se prevzema polno lastno odgovonost za vse, kar se dogaja. To ne pomeni, da vodja sam naredi vse, vendar je njegova naloga, da stvari v popolnosti razume. Ne more si privoščiti biti naiven ter nekatere podrobnosti ignorirati. Mnoge naloge lahko delegira drugim, toda odgovoren je za harmonično delovanje celote in doseganja želenih ciljev.

Življenje vodij se marsikomu zdi zelo misično, kajti njihovi uspehi so kot velika čarovnija. Meni je na primer za velik zgled Elon Musk, znan zlasti po Tesla električnih avtomobilih ter SpaceX vesoljskih raketah. Zlasti raketna tehnologija je zelo zapletena in čudim se, kako da mu uspeva v tako kratkem času narediti tako kompleksne izdelke. Ko sem poslušal njegove intervjuje, sem videl, da se osebno poglobi v natančno analiziranje vsakega problema. Uporablja inženirski pristop, s katerim podrobno prouči vsako stvar in odkrije pomanjkljivosti. Ne obupuje nad kompleksnostjo zadev, saj se je zmožen stvari lotiti po obvladljivih delčkih. Ni ga strah učenja novega znanja in neprestano se izpopolnjuje na področjih, ki jih še ne obvlada. Ne omejuje se in vodi ga močna notranja želja, da bi pomagal človeštvu. Elon se je navadil samostojnega učenja, ne čaka, da mu drugi povedo, kaj naj se nauči in kaj naj naredi. Postavil si je cilj in sam sebe vztrajno samoiniciativno vodi v začrtani smeri.

Tudi sam sem se vse bolj začel zgledovati po takšnih uspešnih vodjih. Ob tem se je v meni ustvaril določen odpor. Spoznal sem, v kakšni meri se morajo spremeniti moje navade in kakšne veščine moram razviti. Ponotranjenje takšnega zavedanja pa ni tako zelo enostavno. Eno je opazovanje drugih, kako stvari naredijo, drugo pa je žrtvovati svoje dosedanje navade in stvari, ki so ti doslej ustvarjale določeno ugodje. Gre za odpovedovanje in žrtvovanje določenih delčkov samega sebe vsled višjemu cilju. Govorim zlasti o preseganju ugodja, ki temlji na očutkih in čustvih oziroma energijah. O tem, da se zaustavlja neproduktivno razmišljanje o raznih možnih črnih scenarijih in majhnosti svojega življenja. Pomembno je zaustaviti moteče misli, se prizemljiti, upočasniti svoje premikanje in sistematično korak za korakom uresničevati načrte.

Glede nelagodja, ki se mi je pojavilo v določenih trenutkih sem opazil, da temelji na pomanjkanju določenih temeljih sposobnostih. Moj odpor do vodenje financ ter odgovornega ravnanja z denarjem je povezan z mojim slabim znanjem osnov matematike. Nisem se povsem dobro naučil poštevanke in nisem zelo vešč v osnovnih računskih operacijah. In tudi v srednji šoli sem imel popolnoma nesposobno učiteljico matematike, zaradi katere sem predmet še dodatno zasovražil. Tudi glede slovenščine se kažejo moje pomanjkljivosti na področju slovnice, pravopisja in postavljanja vejic. Sestavni del uspešnega vodenja je popolno obladovanje finančnega stanja ter učinkovito pisno ter govorno izražanje. Spoznal sem, da bom glede teh stvari moral temeljito zapolniti čisto vse luknje v znanju, saj je popolno obladovanje osnov pogoj za uspešen nadaljni razvoj.

Odstraniti si moram navado popuščanja in gledanja skozi prste. Nekateri so mnenja, da sem prevelik perfekcionist in da stvari kompliciram. Vendar ugotavljam, da je problem ravno v tem, da sem premajhen perfekcionist, oziroma s sebičnim motivom. Po očetu sem namreč povzel vzorec iskanja pozornosti drugih ljudi s tem, da sem se prikazoval kot nekaj več. Znanje in sposobnosti, ki sem si jih neprestano nabiral, sem uporabljal večinoma zato, da je bil moj oče ponosen name. Igral sem vlogo mistika, da sem lahko z uporabo znanja, ki ga drugi niso razumeli, postal nekaj več in bolj pomemben od ostalih. S presenečanjem in šokiranjem drugih sem od njih pridobival pozornost in veljavo. Vendar sem sposobnosti pridobival zelo nesistematično, zato imam številne luknje v znanju. To pa je tisto, kar mi onemogoča resnično samozavest in sposobnosti uspešnega uresničevanja večjih projektov. Stvari mi enostavno niso dovolj jasne, so precej meglene in posledično ne morem prepričljivo argumentirati svojih odločitev.

Dojel sem, da je potrebno čim bolj natančno in brezkompromisno raziskovati življenje ter se temeljito naučiti osnov. Življenjski uspeh namreč ne prinese neko visoko znanje, kot si marsikdo misli, temveč zmaga tisti, ki je mojster osnov. Glede borilnih veščin na primer obstaja rek: “Ne boj ljudi, ki so enkrat vadili 10.000 različnih udarcev. Vsekakor pa se boj osebe, ki je en udarec vadila 10.000 krat.” Taka oseba je bila na primer Bruce Lee. Mnogi mojstri borilnih veščin so se med seboj bojevali tudi po več ur, Bruce pa je z njimi zaključil z nekaj udarci v parih minutah. Ja, ključ do uspeha v življenju je postati MOJSTER OSNOV!

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil popuščati glede razumevanja stvari. Dojel sem, da bom lahko uspešno kos zahtevnejšim projektom samo, če bom zapolnil vse luknje v znanju glede temeljnega poznavanja matematika, slovenščine ter podobnih osnovnih predmetov. Ko sem pred nekim izzivom in mi um proizvede misel, katera me prepričuje, da je zadeva preveč komplicirana in da je dovolj, če jo realiziram zgolj površno, se ustavim ter učinkovito diham. Nato si zabeležim natančno, katere veščine mi manjkajo za temeljto realizacijo projekta in jih sčasoma sistematično pridobim.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil izpopolnjevati samega sebe predvsem z namenom, da me drugi občudujejo in da se ob tem dobro počutim. Zavedam se, da je takšno početje egoistično in da s tem dolgoročno škodujem predsem sebi. Gre za odvisnost od umskih energij dobrih občutkov, ki jih lahko ustvarim samo, če sebe povzdigujem in druge ponižujem. Ko se pogovarjam z drugimi, moj um pa mi predlaga, da začnem uporabljati besede ter informacije, ki jih bodo drugi dojeli kot zelo učene, se ustavim in diham. Pogovor nadaljujem z uporabo besed, ki so sogovorniku razumljive, z namenom da druge podprem ter opolnomočim.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil reagirati s čustvom zavisti v primeru, ko opazim nek vrhunski dosežek določene osebe. Zavedam se, da takšno čustvo temelji na primerjanju sebe z drugimi ter nerazumevanju, kako so drugi dosegli svoje rezultate. Ko opazim nek dosežek pri drugih osebah, um pa začne primerjati mene z drugimi ter vsled tekme za prevlado želi ustvariti čustvo zavisti, se ustavim in diham. Drugim čestitam za njihove dosežke in se natančno pozanimam kaj vse je prispevalo k tem dosežkom. Na ta način krepim svoje zavedanje in se učinkovito učim od drugih, da bom lahko povečal tudi svoje sposobnosti.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil nabirati številna znanja, ki pa jih nisem osvojih dovolj dobro, da bi jih upešno uporabil v svojem življenju. Zavedam se, da ključ do uspeha ni v kvantiteti, temveč v kvaliteti. Ko se učim določenega znanja, um pa me s proizvodnjo misli začne prepričevati, da je dovolj, če stvari razumem samo približno, kajti znanja je veliko in da natančno zavedanje stvari nepomembno, takoj zaustavim takšne misli in se osredotočim na svoje dihanje. Nato z učenjem v svojem ritmu počasi napredujem in pazim na to, da ne grem na naslednjo stopnjo znanja, dokler predhodne stopnje ne razumem v absolutni popolnosti. Nato redno ter neprestano obnavljam in utrjujem osnove znanj, da še dodatno krepim njihovo razumevanje.

Pripročeni audio posnetek v zvezi s tem:
Clarity in Chaos