Spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki jih je Državni zbor včeraj sprejel po skrajšanem postopku, prinašajo dve spremembi. Prva je odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Druga je vrnitev možnosti, da občine za volitve v organe ožjih delov občin, torej krajevne, vaške in četrtne skupnosti, oblikuje več volilnih enot in ne zgolj ene, kot je v letu 2024 določila sprememba zakona.

Sprememba zakona o lokalnih volitvah končno postavlja na prvo mesto Ustavo Republike Slovenije in njene državljane oziroma pripadnike slovenskega naroda, brez katerih države Republike Slovenije sploh ne bi bilo.

43. člen Ustave RS se glasi: »Volilna pravica je splošna in enaka. Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen. Zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci.«

Ustavno pravico voliti in biti voljen imajo torej zagotovljeno zgolj državljani Republike Slovenije. Tujci te pravice nimajo ustavno zagotovljene, lahko pa zakon določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tudi oni. Seveda lahko zakon določi, da tujci volilne pravice v Republiki Sloveniji sploh nimajo. To lahko velja za lokalne in državnozborske volitve.

Včeraj sprejeta novela zakona ne pomeni ničesar drugega, kot dosledno spoštovanje Ustave Republike Slovenije, ki je pri nas najvišji pravni akt.

Predlagatelji novele zakona so zagovarjali stališče, da bi morala biti volilna pravica na lokalni ravni vezana na državljanstvo.

Anton Šturbej je v predstavitvi stališča poslanske skupine SDS poudaril, da ne gre za izključevanje ali diskriminacijo in da imajo državljani tretjih držav v Sloveniji zagotovljene številne pravice, po desetih letih bivanja pa tudi možnost pridobitve slovenskega državljanstva. V tem primeru seveda pridobijo tudi vse politične pravice.

poslanec SDS Anton Šturbej

V razpravi so poslanci vladne koalicije opozarjali, da državljani tretjih držav nimajo volilne pravice v večini držav EU. Tudi Slovenci, ki živijo v bivših jugoslovanskih republikah BiH, Srbiji, Črni gori, Makedoniji in v državah izven EU, tam nimajo volilne pravice na lokalnih volitvah.

V opozicijskih Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni so nasprotovali predvsem odvzemu volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. Trdili so, da se državljanom tretjih držav domnevno »brez argumentov« jemlje politična pravica, ki so jo imeli od leta 2002. Tedaj so volilno pravico tujcem, brez razumnih argumentov, podelili Drnovškova LDS, Združena lista socialnih demokratov (današnja SD), DESuS in trije poslanci SLS, skupno pa je za glasovalo 46 poslancev in poslank.

Včeraj je za drugačno odločitev glasoval en poslanec več, tako, da je s tem tudi zadoščeno demokratičnim standardom, kjer vedno odloča večina.

Če so tujci v Republiki Sloveniji res že od leta 2002, so imeli več kot dovolj časa, da bi pridobili slovensko državljanstvo, s tem pa tudi vse politične pravice. Kdor pa tega ni želel storiti, si političnih pravic v naši državi niti ne zasluži in mu ne pripadajo.

Največjo manipulacijo v Državnem zboru si je privoščila poslanka Svobode Janja Sluga, ki več kot očitno – tako kot tudi njena stranka – po pravilu daje tujcem prednost pred Slovenci. Med drugim je dejala »da so nekateri ljudje dovolj dobri, da zdravijo naše otroke, da skrbijo za naše starejše, da gradijo naše avtoceste – zdaj samo še ponoči –, da poučujejo na univerzah, vodijo raziskovalne projekte, plačujejo davke, niso pa dovolj dobri, da bi soodločali o kraju, v katerem živijo«.

poslanka Svobode Janja Sluga

Slugova je očitno pozabila, da velika večina naštetih tujcev v Slovenijo ni prišla zato, ker bi bil njihov ključni namen »graditi avtoceste in plačevati davke«, marveč zato, ker pri nas več zasluži, kot v svojih domačih državah. Njihov motiv je bil torej v prvi vrsti dvig osebnih finančnih dohodkov, ne pa »izgradnja Slovenije«.
Ti ljudje so imeli možnost izbrati slovensko državljanstvo, pa tega niso storili, zato imajo pravico sodelovati na volitvah v svojih državah. Posledično njihove »človekove« in »državljanske« pravice niso z ničemer kršene.

Načrtno manipulacijo predstavljajo tudi izjave nevladnikov o tem, da sodobne demokracije ne temeljijo zgolj na načelu večine, temveč tudi na varstvu manjšin. Tujci iz tretjih držav v Sloveniji niso nobena manjšina, saj sta manjšini samo dve – madžarska in italijanska. Glede na dejstvo, da je za spremembo zakona glasovalo 47 poslancev in poslank, je verjetno za bil tudi predstavnik ene zmed teh manjšin …

Ob vsem tem pa je treba nujno opozoriti na podatke o številu tujcev iz tretjih držav, ki imajo do končne uveljavitve novele zakona volilno pravico na lokalnih volitvah. Ti so bili včeraj objavljeni na MMC RTV Slovenija v članku z naslovom »Tujci so ponovno postali izgovor za preusmerjanje pozornosti od številnih težav lokalne samouprave« (15. 6. 2026, avtor: G. C.).

Po podatkih MNZ-ja bi imelo na letošnjih lokalnih volitvah, če ne bi bila izglasovana novela zakona, možnost glasovati 103.874 tujcev, državljanov tretjih držav s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki bi že bili polnoletni na dan glasovanja.

Demografske spremembe postajajo pomembno politično vprašanje

Podatek o več kot 103.000 državljanih tretjih držav z lokalno volilno pravico, je odraz širših demografskih sprememb v Sloveniji. Priseljevanje, pridobivanje dovoljenj za stalno prebivanje, staranje domačega prebivalstva in negativni naravni prirast postopoma spreminjajo sestavo prebivalstva številnih slovenskih občin. Te spremembe se ne kažejo več samo na trgu dela, v vrtcih, šolah, stanovanjskem sistemu in socialnih storitvah, temveč tudi v narodnostni sestavi lokalnega prebivalstva.

To je posebej vidno na Jesenicah (skoraj 12%), v Velenju, Izoli, Celju, Postojni, Mariboru in Sežani, kjer državljani tretjih držav, ki so imeli lokalno volilno pravico predstavljajo približno desetino vseh polnoletnih prebivalcev. Največ tujcev iz tretjih držav je v skupnem številu sicer prijavljenih v Ljubljani, kjer je delež zgolj nekoliko manjši – skupaj 21.938, kar predstavlja 8, 68 % polnoletnih prebivalcev – kot v prej navedenih slovenskih mestih.

Dejstvo je, da bi več kot 103.000 tujcev iz tretjih držav predstavljalo pomemben del lokalnega volilnega telesa. V nekaterih občinah je njihov delež tako visok, da bi lahko ob visoki volilni udeležbi pomembno vplivali na politično sestavo občinskega sveta in na izbiro župana.

Ob tem opozarjamo na dejstvo, da lahko vedno višji delež priseljenskega prebivalstva, ob nenehni hitri rasti, prostorski koncentraciji, kulturni oddaljenosti, socialni neenakosti in slabi integraciji poveča verjetnost napetosti.

Predstojnik oddelka za sociologijo na mariborski pedagoški fakulteti dr. Sergej Flere, je že leta 2005 glede težav v odnosih med večinskim in manjšinskim prebivalstvom dejal: »Po ameriških raziskavah lahko nastanejo motnje med večino in manjšino, če se manjšinsko prebivalstvo povzpne nad sedem odstotkov. V krajih kjer živijo številne manjšine, se najbrž pojavljajo težave.« (Večer, Branka Bezjak: Smo zadrti domoljubi?, 29. 10. 2005, stran Slovenija)

Če izjavo dr. Flereja primerjamo z izračunanimi deleži državljanov tretjih držav med polnoletnimi prebivalci slovenskih občin, je zaskrbljujoče, da je prag sedmih odstotkov presežen v večini obravnavanih občin:
• Jesenice: 11,97 odstotka;
• Velenje: 10,85 odstotka;
• Izola: 10,35 odstotka;
• Celje: 9,81 odstotka;
• Postojna: 9,31 odstotka;
• Maribor: 9,26 odstotka;
• Sežana: 9,23 odstotka;
• Ljubljana: 8,68 odstotka;
• Koper: 8,43 odstotka;
• Novo mesto: 8,42 odstotka;
• Kranj: 8,08 odstotka;
• Grosuplje: 7,81 odstotka;
• Piran: 7,80 odstotka;
• Vrhnika: 7,43 odstotka;
• Nova Gorica: 7,21 odstotka.

Ob tem je treba dodati, da gre pri teh številka samo za državljane tretjih držav, ne pa tudi za ostale tujce in tiste, ki so sicer sprejeli slovensko državljanstvo predvsem zaradi osebnih koristi, ne pa tudi intimno. Število in delež vseh teh »tujcev« se nezadržno giblje proti 50% prebivalstva, kar pomeni, da bi lahko delež Slovencev v dobrih desetih letih padel pod 50%!

16. rožnik 2026

Vojko Pogačnik