Že od nekdaj ne maram nedelj. Vse je preveč lenobno, počasno. Tudi spomini iz otroštva so podobni, mogoče mi grejo zato tako na živce. Starša sta se psihično pripravljala na nov delovni teden in se tisti dan nista preveč zmenila za nas otroke. Morali smo biti mirno in čim tišji. Bog, kakšen dolgčas.

Zdaj si  jih nekako zapolnim, ampak v meni je ostal odpor do tega dneva .Koliko brezvezne navlake vlačimo s seboj iz otroštva. Rada imam dinamiko, mirovanje je za mene skoraj smrt. Ura v nedeljo mi ne mine nikamor, čeprav imamo v resnici tako malo časa...