V prispevku v katerem se spominja dr. Mihe Tomšiča me Spomenka Hribar omenja trikrat. Hvala ji za spomin na tisti izgubljeni čas. Z dr. Miho Tomšičem sem zelo konkretno in odlično sodeloval. Bil je odprtega duha in pravo nasprotje današnjih levičarjev. Prav tega nam v Sloveniji na levici, pa tudi desnici, najbolj manjka. Spominjam se ko sva skupaj nastopila v Odmevih pri Slavku Bobovniku in kako se je voditelj trudil, da nama ne bi »ušla« kaka nezaželena kritična beseda.

Zapisal sem, da je šlo za izgubljeni čas, kajti očitno se iz TEŠ6 nismo popolnoma nič naučili. Zelo pa smo nagnjeni k Butalski logiki objokovanja izgubljenih priložnosti. Ko je potrebno stopiti na zavoro in obrniti smer pa vedno zmanjka volje in poguma. Tako kot danes pri investiciji, ki bo največja polomijada oziroma vrhunska parada neumnosti, korupcije in triumf butalske pameti. Gre za enojni vladni drugi tir. Verjamem, da bi Miha Tomšič kot pošten strokovnjak z levega brega, zmogel misliti podobno. In reči bobu bob.

Moj najbolj odmeven prispevek tistega časa je imel naslov »Bankrotirajmo strokovno«. Ta mu je bil najbolj všeč. Drugi pa je bil »Ljudska republika Šaleška dolina«. Z aluzijo na Severno Korejo seveda. Kot moto sem izpostavil misel Danskega filozofa Kierkergarda: »Dva načina sta, da vas pretentajo: da prvič verjamete v to kar ni res ali drugič, da ne verjamete v to kar je res«. Kajti v Sloveniji dokazi ne štejejo. Šteje samo vera v enega boga, ki - kot je rekel pesnik Janez Menart, v banki svoj oltar ima. Seveda gre to lahko le zaradi davkoplačevalske naivnosti in hlapčevanja bančnim in političnim bogovom. Alternativa za katero smo se skupaj trudili, je žal danes prepovedana povsod – tako pri drugem tiru, kot v gospodarstvu nasploh, pa tudi v kulturi in politiki - tako kot je zaukazal Milan K. Plavi. Pri TEŠ6 sva s Tomšičem skupaj vztrajala na alternativi – na posodobitvi obeh blokov.

Z vladnim drugim tirom pa je ponovitev TEŠ6 pred vrati. Sicer pa gre za sistemsko napako financiranja državnih investicij, ki so pravo leglo za prisklednike in od vlade ustrahovane stroke. Zato Slovenski državljani živimo 1/3 pod realnimi zmožnostmi. In zato nas prehitevajo Estonci, Čehi, Poljaki, Slovaki in Madžari.

Ivan Cankar bi tudi danes za našo inteligenco – predvsem tisto ki je privilegirana v medijih, rekel: boljših varuhov nima neumnost. Skupaj z Mihom Tomšičem sva se borila proti njej, vendar je dobila mlade. Danes nas strašijo z Janšo in s koncem sveta, če on dobi vajeti. Res bedno vizionarstvo velikanov intelektualno podhranjene »inteligence« ! Tako v politiki, kot na Ustavnem sodišču in sploh v sodstvu, ki ni zastonj dobilo prilastek krivo-sodje.

Ko se spominjamo dr. Mihe Tomšiča, se moramo spomniti tudi na aktualne zdrse sedanje Slovenije, v katerih bi verjetno s Tomšičem bili skupen boj za strokovno poštene in razumske rešitve. Tedanji boj je bil očitno žal le uvertura v novo – največjo okoljsko zablodo in vsestransko škodljivo več milijardno investicijo z imenom vladni 2 tir.

Danes vsi pozivajo k etiki, kar pa ni prineslo drugega kot korupcijo na etični pogon. Poosebljenje tega je Miro Cerar. V Ljubljani pa je še huje. »Balkanski bojevnik« Zoran Janković, uničuje vodne vire in kljub sodnim porazom zmaguje. Javnega sodnega procesa zaradi goljufije na volitvah v Ljubljani, pa si »neodvisni« sodniki sploh ne upajo razpisati. Energetika in sodstvo imata namreč žal dve skupni šibki točki - pomanjkanje poguma za razum in pomanjkanje energije za uveljavitev neodvisne stroke.

Tomšič se ni bal. Hvala Ti dr. Miha Tomšič, ker si pozival k razumu in si iskal alternative. Imel si srce na levi, pamet na desni in glavo na sredi ! In upal si si uporabljati obe polovici možganov hkrati. Ni jih veliko, ki to zmorejo !

Vili Kovačič, državljan K.