Dragi vegan, lepo pozdravljen, sicer vem, da so pozdravi povsem odveč, ker si gotovo zelo zdrav, saj si vegan. Sploh ne vem,  kje bi začel,  pa kar nekaj pišem. Si danes že kaj jedel? Morda kokosovo mast in veganske ocvirke na pirinem kruhu. No ja … saj ni važno.
Tudi sam sem bil nekaj časa vegan,  zdržal sem precej dolgo, bližnji okoli mene pa precej manj. Končalo se je z jetrci na čebuli. Spekel sem jih na ušesnem maslu (ki sem ga zbiral 18 mesecev), ne na olju, tako so veliko mehkejša in se v gobcu mesojedca raztopijo kot maslo. Mnjaamiii, tako me je naučila mami.
Sicer ne vem,  zakaj pišem ravno tebi, moral bi vsem, saj vas je toliko različnih; eni ste pravi, drugi niste pravi, spet, nekateri niste pri pravi … potem ste nadvegani in podvegani, presni in kuhani, suhi in debeli, ampak to bolj zanima ljudožerce, ki vas jedo v času posta, kot gre star vic.

Nekoč sem spoznal zelo zanimivo vegansko familijo. Večino hrane so si pridelali sami.
''S čim gnojite zemljo?'' sem jih vprašal.
Spogledali so se in prasnili v smeh.  Razkazali so mi posestvo in električnega pastirja in me me nato pripeljali pred  štiri cca. 30m dolge jarke, globoke 60cm in široke 25cm, ki so bili delno zasuti.
''Tu notri pa serjemo, hahaha.''
Zdaj sem si znal razložiti, kaj sta sredi njive počela dva aluminijasta okvirja stolov brez sedalne površine.
''Na pomlad, ko zemlja odmrzne, izmerimo, kdo je  največ  nakakal in potem obdarujemo zmagovalca.''
Super, sem si mislil, pridni! Ko sem odhajal, smo si pomahali. Še danes imam pred očmi njihove prosojne dlani, ki so bile podobne listom kakšne sobne rastline – vse žile in žilice so bile vidne.
 Še danes pa me muči vprašanje, zakaj za vraga illuminatskega so imeli električnega pastirja,  DAAA?

Potem, pozabil sem omeniti še 'pol' vegane in fejk vegane.Enega sem zalotil, ko je jedel insekte.
''Kaj je s tabo!!???''
''Saj so zeleni!'' mi je odvrnil. In res so bili – tisti, ki se pasejo na zrelih češnjah in plenilce odganjajo  z značilnim vonjem, kar je olepševalnica za neznosen smrad. Tudi okus ni nič boljši, ne glede na to, da se  človek prime za nos.  'Pol' vegani pa se v družbi delajo fine 'pol', ko pridejo domov pa gasa  po pršuti in mesnih štrukljih.

Spoznal sem tudi nadvegana, ki so ga bila SAMAUSTA živali. Imeti psa je bil zanj smrtni greh, saj jim kratimo temeljne pravice in krnimo vrednost njihovega življenja samega po sebi. Spoznal sem ga, ko mi je izpred Lidla hotel ukrasti Murija. Bil je suh kot prekla … najprej sem mislil, da je džanki, oni namreč kradejo pse in potem izsiljujejo nagrado.  Potem  ko sem ga skorajda precedil skozi kompozicijo nakupovalnih vozičkov, pa mi je priznal svojo misijo. Muri je poslušal, debelo gledal in si zatiskal oči. Za kazen mi je moral kupiti 3 platoje piva. Ko je Muri slišal, da bi on ukinil vse živalske ljubljenčke, poleg tega tudi  pse reševalce, vodnike slepih itd., jim  preprečil nadalnje  izobraževanje (pardon – razmnoževanje), je, pameten, kot je, padel v depro in ni mogel nehati misliti na to nekaj tednov – tako ga je skelilo.
Poleg tega naj bi do izumrtja jedel same veganske konzerve. Povsem filozofsko mi je razložil, da je ta človek fašist, ki se ne vtika le v željo drugega, marveč v sam njegov ustroj, kar pa je po njegovem vrhunsko zanikanje življenja v imenu nadnebesnih idolov. Za kazen nadvegana si je zaželel  poln jerbas pasjih dobrot in noč v pasjem bordelu.

In seveda, osebno sem spoznal nekaj veganov in jih videl v akciji, ko so bili sposobni  prav svinjskih podlosti v medčloveških odnosih, pri tem pa so v očeh ohranjali tisti bebasti  svetniški  lesk. In glej ga zlomka, poznam nekaj ljudi, ki so imeli z vegani podobne izkušnje.
In slišal sem tudi  za takšne, ki jim njihov lastni drek tako zelo diši, da sploh ne rabijo toaletnega papirja, oni kar z roko, ali pa s sere  vieto - tako čisti so – od glave do riti!