16. maj 2015, ob 08:04 (posodobljeno: 16. maj 2015, ob 08:04)

Odločitev ustavnega sodišča v zadevi Patria v razmerju osem proti nič je – poleg Bavcona, Kučana, Cerarja, NSI itn. – šokirala tudi našo dvorno novinarsko srenjo. To je razumljivo. Zamislite si, da deset let pišete in navijate za znane kriminalce na čelu z Janezom Janšo, potem pa neki ustavni sodniki enotno vse skupaj anulirajo, razvrednotijo, pohodijo, izničijo in državo pahnejo v shizofreno situacijo. In novinarje tudi. Nenadoma bi recimo Dejan Karba, Zoran Potič, Janez Markeš in Boris Jež pri Delu, pa Večerov Stepišnik in komplet novinarjev Dnevnika, RTV, POP TV in Planeta teme morali začeti verjeti, da je Janša nedolžen. Mladine ne omenjam, ker ima prenizko naklado. Zato je moj Miro Cerar prejšnjo sredo vpoklical urednike naših medijev, da jim vse prav pojasni. Kot pravi cesar, ki ve, kako se vlada in obvlada.

Posledice ustavne odločbe so podobne razmeram v času informbiroja, ko je Tito čez noč zaukazal, da se Stalina ne sme več ljubiti, ampak da gre za hudičevega poslanca na planetu. In verniki, ki jih je taisti Tito desetletje prepričeval, da je Stalin oče narodov in narodnosti, humanost na dveh nogah, veliki človek zgodovine – ti verniki niso mogli doumeti, da je zdaj Stalin hudič. Takšni so potem končali na Golem otoku. Sedaj pa so sodniki, tožilci, Kučan, Tonin, Cerar in drugi deset let razlagali, kako hud zločin so storili Janša, Črnkovič, Zagožen, Wolf in Krkovič, Karba, Potič, Markeš, Jež in drugi pa so verjeli, da gre za peklensko korupcijsko navezo. Potem pa vsi v hipu postanejo spet nedolžni, in potiči, ježi, markeši, karbe in drugi tega ne morejo doumeti. Takšni bi normalno končali v norišnici, v naši humani družbi pa nadaljujejo terapijo v medijih. In še bolj sovražijo Janšo, ker jim kvari politideološke pravno amaterske analize o krivdi in grehu v zadevi Patria. Tudi zato je moj Cerar gostil naše urednike, da jim da moralno tolažbo in smernice.

Seveda je vse to popolnoma logično, kajti potiči, karbe, markeši, ježi in drugi verjamejo, globoko verujejo, da je Janša kriv tega in onega, saj Delo, Dnevnik, Večer, POP TV, RTV in verjetno tudi Ciciban več kot dvajset let pišejo o zločincu in zločinih. Ker je na tisoče člankov o Janši iz kriminalnega političnega podzemlja, potem temu morajo verjeti. Nekoga pač moraš sovražiti, to je del profesionalne etike našega novinarstva in tovarišev soborcev iz falange 571, kot jih zmerjajo domobranci. In to je ta začarani krog shizofrenije, ki moje drage kolege in medije sili, da pišejo in obtožujejo Janšo za to in ono, potem pa pravijo: če je v medijih, bo že nekaj res. Za to se je na zajtrku zavzel tudi moj Miro Cerar.

In je res. Te nove resnice recimo za nacionalno TV zdaj odkriva Eugenija Carl. V zgodovinski spomin prebivalstva se je vpisala kot ena od Slovenk leta, potem je dobila še ugledno novinarsko nagrado tovariša Stepišnika in falange 571, kot bi žaljivo rekli klerikalci. V pravi novinarski preiskovalni vnemi je namreč odkrila, da na ljubljanski tržnici prodajajo solato iz Italije, deklarirajo pa jo kot pristno slovensko. Janše v tej zgodbi ni omenjala, to ji malo zamerim. A se mi je zdaj dodobra odkupila z dramatizacijo elektronske pošte, ki jo je bivši šef NKBM Matjaž Kovačič pošiljal Janezu Janši. Gre za mojstrovino nacionalne TV in njen prispevek k domačim igranim serijam, saj jih je v zadnjem času prehitel celo Planet teme z nanizanko Ena žlahtna štorija, ki pa so jo deklarirali kot romantično komedijo, nacionalka pa jim zdaj vrača s srhljivko Elektronska pošta in zločini Janeza Janše. Srhljivo, kako odlično to delo opravljata TVS in Eugenija Carl.

Na kratko: v grozljivki gre za to, da je Matjaž Kovačič takratnemu premierju napisal kup elektronskih sporočil, ta pa naj bi na dva odgovoril v šestih besedah. Janša in Kovačič sta tako hotela kupiti neke finančne ustanove na Hrvaškem, neko hrvaško obalo in Večer. Zlasti slednje velja za velik zločin – kdo pa z davkoplačevalskim denarjem kupuje nepomemben lokalni medij na robu bankrota, v katerega piše Matija Stepišnik! Tu so že elementi kaznivega dejanja poskusa metanja našega denarja v vrečo brez dna. Da pa bi bila zgodba o tem kriminalu popolna, je le treba zapisati, da nič od tega, kar je Kovačič pisal Janši, ni bilo realiziranega. Lahko pa bi bilo kvalificirano dejanje opustitve dolžnega ravnanja! Če je namreč Janša vse to res hotel uresničiti, pa ni in je ostalo samo pri Kovačičevih elektronskih sporočilih, potem svojega dela ni opravil do konca. V resnici ga sploh začel ni in je menda ostal samo v domeni miselnega delikta, kar je svinjarija, ki jo je treba procesirati.

Tako smo dobili Patrio II, spet gre za notranji, miselni zločin kadrovske, medijske in še kakšne korupcije. Ker Eugenija Carl vsega tega bremena srhljivke ne more nositi več sama, so zdaj na TVS v primer vključili tudi Slavka Bobovnika, saj je treba iz elektronskih sporočil izluščiti kaj uporabnega. Ubogi Bobovnik, ki se bo moral končno zakopati v pravno stroko, ker je primer Kovačič-Janša tako zapleten, da mu ga zadnjič z vidika kaznivega dejanja ni znal pojasniti niti prof. dr. in dekan pravne fakultete Miha Juhart.

A naj se vrnem k naši Eugeniji. Lepo jo pozdravljam, odgovorne na TVS pa pozivam, da je ne oblačijo več v fundusu, tudi pri frizerki in maski ni treba ravno varčevati. Naša Evgenija mora vendarle vsaj s podobo dati primeru nekaj verodostojnosti in teže, ker zdaj sovražniki govoričijo o novem murgelskem prdcu.

V boj, v boj, Eugenija Carl.

P. S.: Kako prav je imel padli Janko Veber – Telekom je varnostno izjemnega pomena. In tam prideš do zasebnih elektronskih sporočil.