Osebno sem strašanski navdušenec nad vsakovrstnimi anketami, res pa je, da me redko izberejo, da jim kaj povem. Recimo to, kateri je moj najljubši politik, na katero stranko stavim svoje življenje in svoj denar in podobno. Kljub temu se mi zdi, da so naše javnomnenjske ankete dejanski odsev narodovega razpoloženja – ljudje ljubijo kri, maščevanje, zavist in privoščljivost. Kot bi bral progam Združene levice.

Zadnjič berem Delovo anketo – te so mi posebno ljube, ker so na ravni znanstvene fantastike, ki jo imam tudi rad. Večinsko javno mnenje v tej anketi je, da se ne strinja z odločitvijo ustavnega sodišča v zadevi Patria. Večina tudi meni, da so Janša, Črnkovič in Krkovič krivi. Več kot deset let se naše pravosodje na čelu s Fišerjem, Maslešo, Klemenčičem, Kučanom, Bavconom in še kom trudi, da spravi to trojico za zapahe, potem pa neki čudaki (seveda se izražam fino) vse to razveljavijo. Oprostite, naše javnomnenjske ankete imajo več pojma o pravu, zakonih in resnici kot pa neko ustavno sodišče!

Če bi torej naš pravni sistem, sistem kaznovanja in nujne represije hoteli dodelati in spremeniti, da ne bi imel ustavnopravnih pomanjkljivosti – se pravi ustavnega sodišča, ki je nezanesljivo – potem se je treba ravnati po javnem mnenju oz. bolj natančno po anketah. Javno mnenje je namreč tudi hudo sporna zadeva, ker imamo pri nas kar precej javnih mnenj. Vsa so večinoma naša in v našo korist, a se vendarle malo razlikujejo. Mene vedno erotično navdušuje Episcenter, ki ga vodi svak Marjana Podobnika oziroma sin Ivana Omana. Ta je to odlično agencijo naredil, ko je bil svak Marjan šef Telekoma in še danes meri po meri javno mnenje in dobiva od našega Telekoma (Telekoma ne damo, življenje damo!!) super evrčke. Zato se Episcenter s svojimi raziskavami približuje znanosti – v glavnem kemiji.

Ninamedia Nikole Damjanića je tudi svojevrstna agencija in agentura. Po rezultatih njenih anket sodeč, je njihova metodologija v skladu z izrekom šefa Nikole »to bando je treba razgoniti«. Dobri so. Tam je sovražnik ljudstva, če ne planeta Janez Janša, desnica so smeti, vernih ni (mogoče kakšni pravoslavni), in v deželi tako nastaja javnomnenjski anketarski red. Zlasti tik pred volitvami, ko Nikola ljudstvo straši pred Janezom Janšo in potem njegova naslednja anketa pokaže, da ne bo zmagal, čeprav se je zgodilo tudi že drugače. A to gre pripisati pomanjkanju kontrole nad specifično metodologijo.

A če se vrnem k zadnji Delovi sodnopravni anketi, moram reči, da bi pravosodni minister Klemenčič moral režim sodstva spremeniti v skladu s tradicijami NOB in revolucije in ZZB NOB. Sicer smo že zelo blizu, a še vedno je tu neka institucija – ki je ne bom omenjal – ki lahko vse to spremeni, kot je naredila v zadevi Patria. Najprej je torej treba ukiniti ustavno sodišče, po potrebi tudi ustavo, saj je tako in tako le malokdo bere in pozna, to so ugotovili tudi ustavni sodniki za vse tri naše sodne stopnje – za okrajno, višje in vrhovno sodišče. Potem pa se je treba odločiti, kako naprej. Zakonodajalec lahko na primer da koncesijo neki javnomnenjski agenturi. Jaz sem razdvojen med Nikolo in Nikom, se pravi Damjanićem in Tošem, ker sta oba odlična in se dopolnjujeta. Omanovemu sinu ne bi dal koncesije, ker so njegovi rezultati velikokrat čudaški, ampak bi mu dal visoko državno odpravnino, da neha. Koncesionar bi potem razpisal javnomnenjsko sojenje, na primer Janši, v Delu in Dnevniku, v Večeru in Mladini pa ne zaradi nizkotne naklade. Kanalizacija, POP TV, kao nacionalka in Planet teme pa bi v tem času vsaj deset dni objavljali vse, kar se je Janši obešalo, vključno s kliniko v Avstraliji, neznanim izvorom sadnih dreves na njegovem vrtu in čudnem plačevanju vodarine in elektrike. Potem bi izvedli anketo (pazljivo, prosim!), v kateri bi izbrano ljudstvo (prvostopenjsko javnomnenjsko sodišče) odgovarjalo na tri možnosti: 1. ali je JJ absolutno kriv 2. ali je JJ nedvomno kriv, 3. ali je JJ kriv. V skladu z večinskim odgovorom bi nato na drugi stopnji (višje javnomnenjsko sodišče) Delova anketarska agentura F21 in F571 izvedla povpraševanje po višini kazni obsojenega – 10, 20 ali 60 let. Nacionalna TV nato na tretji javnomnenjski sodni stopnji organizira Tarčo (ki jo usmerja Mile Šetinc), v kateri Ljubo Bavcon, Milan Kučan, Branko Masleša, Zvonko Fišer in zapisničarka, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer obrazložijo primer JJ. V tem času pred poslopjem RTV Slovenija navdušena množica, ki jo vodi Luka Mesec ob asistenci Tita Turnška, Karla Erjavca in Dejana Židana, kriči parole, lahko tudi zelo radikalne. Recimo »obesiti«. Hanžek pa se navidezno skuša s konjakom protestno zažgati zaradi prenizke kazni JJ (60 let), medtem ko Tomićka citira verze iz svoje Kurbe. Vse to se tudi vzporedno prenaša na prvem, drugem in tretjem nacionalnem programu.

Takšen agenturni javnomnenjski pravosodni sistem bi bil cenejši, v resnici pa bi uveljavil že dosedanjo prakso javnomnenjskih raziskav in bi v celoti temeljil na izročilih NOB, ZZB NOB, kontinuitete povojnega laičnega sodstva in dachauskih procesov. Drugače je res brez veze, da dajemo denar za javnomnenjske raziskave, ki se jim večina reži, jih zasmehuje in se sprašuje, kako so lahko na lestvici najbolj priljubljenih Židan, Veber, Cerar, Pahor, Janez Potočnik (nihče ne ve, kdo je to), Luka Mesec, in da bo škandal popoln – še Violeta Tomić. Tega ne smemo dovoliti.

Torej – ne se hecat!

P. S.: Financar Mramor hodi po svetu, fehta denar in govori, da smo zgodba o uspehu.