V strahu pred desničarsko revolucijo, še zlasti potem, ko so Janšo izpustili iz zapora in se je dokazalo, da smo naši bili zelo šlampasti pri scenariju in režiji afere Patria – v teh strašljivih razmerah sem malo poniknil neznano kam. Po dveh mesecih se anonimno vrnem in, glej, nič se ni spremenilo.
Milan Kučan ni v zaporu, kot se predvideva že več kot dvajset let, ampak uživa svobodo, kot se za šefa partije in naše Udbe spodobi. Ne gre za pomoto, Kučan je še vedno šef obeh organizacij, saj se jima ni nikdar odpovedal. Partijsko izkaznico je sicer premeteno zamrznil, ko je kazalo, da bodo desničarji, klerikalci in domobranci zavladali deželi, z Udbo pa je bil vedno v prijateljskem razmerju. On njim, oni pa njemu. In je tako še danes. Načelo, če ni Janša na Dobu, je pa Kučan, se torej ne uresničuje, ker Kučan trdi, da je nedolžen. To sicer pravi tudi Janša, a tega ne more dokazati, to od njega zahtevata naravno pravo kontinuitete revolucije in Bavconov zakon sovražnikov ljudstva.
Tudi Kučan ne more dokazati, da je nedolžen, a od njega se tega ne zahteva, ker ima zasluge za narod in SFRJ. Recimo za razorožitev teritorialne obrambe, veliki pok, nacionalni interes in podobno. V kakšni gnili demokraciji zahodnega tipa bi ga sicer zaradi takšnih zaslug zaprli za sto trideset let, pri nas pa se lahko sprehaja, kjer se hoče. In končno se je o njem napisala menda zelo spodobna biografija izpod znanstvenega peresa Boža Repeta, ki se z zgodovino ljubiteljsko ukvarja v skladu z reklom revolucije in ZZB NOB – če ni bilo, bi pa lahko bilo. Repe mi je posebno všeč zato, ker nič ne preveri, ampak interpretira tisto, kar naj bi bilo in je v skladu s kontinuiteto revolucije. To mi je zelo blizu, zlasti ko prebiram naše medije, ki so po škandaloznem finskem polomu afere Patria ugotovili, da so naša sodišča boljša od finskih, ker naša ne potrebujejo dokazov in sodnikov onkraj razumnega dvoma.
V dveh mesecih moje odsotnosti se tudi ljubiteljski zgodovinarji niso mentalno spremenili – vključno s Giuseppom Pierazzijem, ki sliši na ime Jože. Tudi on sodi med zgodovinarje aktiviste, ker teka po cestah, ulicah in gozdovih, da bi domobrancem preprečil vrnitev na oblast. Čeprav so mrtvi in pobiti še danes velika nevarnost. Jože zaleže za deset OF-vosovcev – zagledaš ga in se ustreliš.
Jul 25, 2015