Drago Kos je zagotovo eminentno ime našega kriminalističnega podzemlja. Že od nekdaj je rad brskal po tujih grehih, sam pa je iz vsake situacije zlezel neomadeževan in nedolžen. To je umetnost, ki jo obvladajo le prvovrstni strokovnjaki. Drago Kos je forenzik svoje duše. V njej najde marsikaj, a se nikoli ne samoovadi. Pred Kosom je dejansko varen le Drago Kos.
V resnici je naredil izjemno kariero. Lokalni policijski kavboj, kot so ga v rodnih Prevaljah radi poimenovali, je po nekaj bliskovitih koroških akcijah postal pomemben policijsko-kriminalistični kader, kar je še zdaj, čeprav je zdaj zasebnik. Drago Kos, d. o .o., TOZD NLB. Za posel kriminalista moraš biti brezkompromisen in za takšnega se je izkazal tudi Drago Kos. Najbolj znana koroška pravljica je – poleg pravljice o kralju Matjažu – pravljica o zlati postelji. O njej nam je svojčas pripovedoval Danilo Slivnik, saj je bil Kosov sonarodnjak s Prevalj, in pri tem dodal, da je Kos nevaren človek, ki ga nič ne ustavi – ne resnica, ne laž, ne pravica in ne krivica.
Ko so jugomeje še tesnile in si za šverc kave, banan in podobnega moral naštudirati številne prevare, da te v glavnem srbski cariniki niso dobili, so nekateri imeli še večje želje. Recimo barvni televizor, glasbeni stolp ali pa zlato posteljo. Menda so na Koroškem nekateri prav tekmovali v tem, kako bi ambicioznega Kosa preslepili in bi jim uspel kakšen večji met. Tako je Slivnikova sestra iz Avstrije prešvercala tisto znamenito zlato posteljo, in to ni ostali skrito Kosovim očem, ker se je ženska z njo malo preveč hvalila. Zamislite si kriminalista v razvoju, ko izve za zlato posteljo – od kod denar, zakaj zlata in poleg tega še šverc. Sami elementi hudega kaznivega dejanja. Tako je naš Kos pridobil dovoljenje za hišno preiskavo in je to zlato posteljo zasegel, Slivnikovo sestro pa ovadil. Od tod izvira tudi kasnejša ljubezen med Slivnikom in Kosom, ki mu je Danilo posvetil kar precej gorkih zapisov. In zlata postelja? Še tedne po tej Kosovi akciji se je vsa Koroška hihitala, ker se je izkazalo, da je zlato medenina, in od velikega meta Kosu ni ostalo nič. Kosa začnejo ljubkovalno klicati Trompetengold.
Zato se naslednjič bolj potrudi in zaradi prešvercanega videorekorderja ovadi lastnega sorodnika, menda celo brata, in takrat Korošci spoznajo, da Kos misli resno in govorijo, da bi ovadil in aretiral celo lastno mater. Kriminalist v službi naroda in Kučana ne sme imeti nobenih pomislekov. Matere sicer ni nikdar aretiral, a se je toliko bolj žolčno kasneje spravljal na vse, ki so dišali ali smrdeli po politiki. Razen na Kučana. To je značilnost v zelo lokalnih okoljih vzgojenih policajev.
Nesreča je tudi hotela, da je naš Drago Kos padel v zgodbe, ki so se kasneje izkazale za »rekla kazala«. Ena od teh je afera Holmec, ko naj bi policisti pod vodstvom Marka Pogorelca kradli po brezcarinskih prodajalnah in streljali vojne ujetnike. Ko so neprijetne podrobnosti oz. laži prišle v javnost, Kos začne preiskovati, kdo jih nosi novinarju TVS Rancu in nezakonito pregleda izpiske klicev na njegov GSM. Zaradi afere Holmec, ki je ni bilo, odleti ves policijski vrh, in naš Kos mora pobrati culico in gre med zasebnike.
Ker si je Drago Kos zelo želel kakšnega obračuna z Janezom Janšo, se je v znameniti aferi Depala vas lotil dela pod krinko, da bi razkril veliko orožarsko trgovino in državni udar Janeza Janše in drugih. Končalo se je pri hruški v Depali vasi, v katero se je Kosov agent menda trikrat sam zaletel. Nekaj let kasneje je Kos zaradi očitnih kriminalističnih zaslug postal predsednik protikorupcijske komisije. Višek ali presežek njegove kariere pa je soavtorstvo v aferi Patria, ki je podobna kot zgodba o zlati postelji – bila je afera o zlatem zadetku proti Janši, pokazalo pa se je, da ni bilo niti zlata niti zadetka. Kos je spet imel nesrečo, čeprav je dober človek. Zaradi teh zaslug »za narod naš dokaze hrani« je končno poplačan, kot se spodobi. Postal je kriminalno-forenzični preiskovalec zločinov bančne luknje NLB in je poplačan v zlatu – za eno uro dobi 218 evrov.
Oct 24, 2015