Na žalost je ta kolumna eno veliko razočaranje in po kvaliteti sodi v kak drugi medij. Dobiš vtis, da je napisana s ciljem veliko besed, večje plačilo.....
"Če je politika kurba in kurbe lažejo, ker je to sestavni del njihovega posla, potem nas ne sme presenečati, če lažejo tudi politiki."
Piše: Aljuš Pertinač*
Pravijo, da je politika kurba. Če je to res, potem ne bi smeli biti presenečeni, kaj šele šokirani, ko kakšnega politika dobimo na laži. Ker od kurbe pa verjetno res ne gre pričakovati resnice. Kurbam ne gre verjeti nič bolj kot kurbirjem. Pa vendar jim verjamemo. Ker jim hočemo verjeti. Ker jim moramo verjeti. Enako je s politiki. Verjamemo jim, ker je tako preprosto lažje. Ker ne moremo sprejeti dejstva, da so stvari takšne, kot so. Slabe. Zavožene. Ne v našo prid. Nefer. In zato raje verjamemo politikom in njihovim lažem. Še posebno če gre za politika, ki nam je blizu, ki je naše barve, na naši strani. Tako pač je.
To osnovno nerazumevanje izhaja iz dejstva, da velika večina ljudi ne ve oziroma ne razume, da je teren politike ločen od terena morale. Da moralna pravila, moralni standardi na terenu politike ne veljajo oziroma veljaj
Čestitke Igurju Omerzi za marljivost pri odkrivanju pokvarjenosti nekdanjih in sedanjih javnih osebnosti v SLO.
"Kaj je najin skupni imenovalec?
Odgovor je Udba alias tajna politična policija jugoslovanskega komunističnega vrha oz. njen slovenski del!"
Piše: Igor Omerza*
Hm, od kod pa zdaj tak naslov (!?), saj Marte Kos osebno ne poznam, nikoli je tudi nisem srečal ali videl v živo. Če odmislim njeno nedavno neuspešno kandidaturo za predsednico države in uspešno zavihtenje na evropski komisarski stolček, mi je Kosova najbolj padla v oči 18. septembra 2008, državnozborske volitve so bile tri dni pozneje, ko je v ljubljanskem Dnevniku objavila in plačala celostranski oglas, kjer je zapisala, da se sramuje Janeza Janše in tudi Dimitrija Rupla ter zato nesramežljivo pozvala volivce in volivke, naj kaj naredijo, torej med vrsticami povedano, volijo naj proti Janezu Janši! Podpisala se je kot državljanka Marta Kos Marko, no, Marka dandanes pri njenem podpisovanju ne najdete več.
Dobro, torej je ne poznam. In kaj je potem najin skupni imenovalec? Odgovor je Udba alias tajna politična policija jugoslovansk
Čestitke BMT. Od leta 1941 leva opcija uničuje slovenstvo. Kdaj, če sploh kdaj se bomo mi vsi zavedali kako neverjetno uničujoča je politika leve opcije za Slovenijo.
"Sedanja oblast v življenje obuja iste mehanizme mobilizacije, kjer se politični nasprotniki diskreditirajo kot fašisti."
Piše: Boštjan Turk*
Ko je Robert Golob leta 2022 prevzel oblast, je svojo politično strategijo utemeljil na trditvi, da je v Sloveniji prisoten fašizem in da bo njegovo politično gibanje osvobodilo državljane izpod njegovega domnevnega vpliva. Ta narativ je bil ključen ob ustanovitvi gibanja, poimenovanega Svoboda. Čeprav je bilo vse predstavljeno kot nekaj novega, je šlo v resnici za ponovitev ideološkega obrazca, ki se je že večkrat v zgodovini slovenskega prostora izkazal za učinkovitega. Še posebno je bil prisoten v letih 1941-1945, ko je večji del prebivalstva - pod pritiskom, ustrahovanjem ali v dobri veri - podprl Osvobodilno fronto.
Ta ni bila ustanovljena kot široko ljudsko gibanje, zasnovano na demokratičnih temeljih, temveč kot politično orodje Komunistične partije za prevzem oblasti ter izločitev vseh ideoloških in političnih tekmecev. Ustanovitev OF se si
Ko bi vsaj del tega zapisa dojel povprečen SLO, potem morda še obstaja upanje za našo SLO.
"Prvič v zgodovini."
Piše: Aljuš Pertinač*
Če ste Robert Golob, potem je za vas praktično vse prvič v zgodovini. In ker je tako za vas, se vam nujno zdi, da takisto velja za celo državo, če že ne za ves svet. Drži, politolog Sebastjan Jeretič ima prav, ko ugotavlja, da Golob ni prvi oblastnik, ki boleha za megalomanskostjo in psihotičnostjo, je pa vseeno, to morate priznati, fascinantno, kako vase zaverovanega in hkrati nerazgledanega, da ne rečemo butastega predsednika vlade imamo.
Ja, Slovenci imamo res srečo. Kako neverjetno srečo imamo, sta nas v zadnjih dneh spominjala in s tem seveda dodatno razveseljevala tako Despot Golob, kot njegova Despojna Tina. A pojdimo lepo po vrsti, kot so hiše v Trsti, kjer vse več Slovencev kupuje nepremičnine, ker je kvadratni meter novogradnje bistveno cenejši, ne samo od v tem pogledu pregrešno drage, nam ljube prestolnice, ampak celo od sosednjega Kopra. Da je Trst cenejši od Ljubljane človek še nekako razume. Ljubljana je namreč, kot nas rad večkra
Odlično BMT in če se parafrizera Vaclava Havla je pri R Golobu resnično samo to, da je vse skupaj ena velika laž. S Stefanovićem bo ura resnice postala ura laži. Žalostno.
"Spričo družbenih omrežij je resnico resda nemogoče skriti, a če si človek pogleda medije od Portugalske do Švedske, pa od Grčije do Velike Britanije, bo kmalu opazil, da večinski mediji promovirajo stvari, ki so enako neresnične, kot je bilo tisto, kar je sporočala realsocialistična propaganda."
Piše: Boštjan M. Turk*
Po svetu je zaorala sila, ki ji ni bilo primere že desetletja. V mislih imamo politiko novega predsednika Združenih držav Amerike. Donald Trump je z Elonom Muskom in njegovim občim pozivom zoper vsemogoči imperij birokracije udaril plat zvona celemu svetu. Vse več ljudi se namreč zaveda, da je njegova tehnološka ekipa sprostila podatkovne brskalnike kot informacijske sisteme agencije za mednarodni razvoj Usaid (in ministrstva za finance) in tako pridobila dokaze o kaznivih dejanjih demokratov. Sodni nalogi, ki blokirajo nadaljnji dostop, sploh niso več pomembni. Vse bolj radikalizirana levica v ZDA je bila ujeta pri serijah hudih kaznivih dejanj. Vsaj za dva mandata jadra
Gospod Igor Omerza vse čestitke za vaš neverjeten prispevek k razumevanju slovenske polpretekle zgodovine. Marsikatera vaša knjiga bi morala biti obvezno čtivo za naše srednješolce.
Pol stoletja od Kocbekove tržaške eksplozije ali zakaj Sinja knjiga ostaja edinstvena in zgodovinska slovenska listina.
Piše: Igor Omerza*
Julij Cezar je bil zaklan 15. marca, 44 let pred našim štetjem, torej na marčeve ide po rimskem koledarju. Dobrih dva tisoč let pozneje sta v Trstu zamejska pisatelja Boris Pahor in Alojz Rebula 18. marca 1975, trije dnevi so minili od marčevih id, na svetlo spravila znamenito knjižico (Udba jo večkrat imenuje brošura) z naslovom Edvard Kocbek - pričevalec našega časa. Pahor in Rebula sta jo zaradi sinjih platnic (resnici na ljubo, barva vleče precej na zeleno) ljubkovalno poimenovala Sinja knjiga. Kakorkoli že, v počastitev tega velepomembnega jubileja sem napisal knjižico Kocbekovo tržaško pričevanje in Udba* (moje platnice so sinje sinje!), ki bo premierno predstavljena točno na petdesetletnico izida pričevanja, torej 18. marca 2025 ob 11. uri na Slovenski matici (Kongresni trg 8 v Ljubljani).
Najpomembnejši del Sinje knjižice je samointervju Edvar
Čestitke BMT in upam, da bodo vaše kolumne bolj pogoste, so neverjetno osvežujoče v tem uničujočem obdobju SLO.
"Če smo ves čas pisali o nepredvidljivosti, lahko zapišemo tudi nekaj docela predvidljivega. Z mandatom sedanjega ameriškega predsednika se uvajajo spremembe, po katerih nič več ne bo, kot je bilo."
Piše: Boštjan M. Turk*
Na inavguracijo Donalda Trumpa so bili iz Slovenije povabljeni ljudje, ki predstavljajo pojem uspešnosti v svojem poklicu. V tem smislu sta izstopala Ivo Boscarol in Metka Zorc, ustanoviteljica mednarodnega centra za zdravljenje srčnih bolezni Medicor. Ivo Boscarol je v zvezi z Zorčevo na televiziji napovedal, da bodo zoper njo spričo tega najverjetneje naknadno izvedene določene represalije. Razlog je na dlani. Tistega dne v Washingtonu ni bilo namreč nobenega uradnega predstavnika današnje slovenske oblasti. Iz ljubljanske perspektive je bila ta odsotnost groteskna, a logična. Zunaj politično-medijskega tranzicijskega kokona (njegov pokrovitelj ostaja Milan Kučan) ne Robert Golob ne Nataša Pirc Musar namreč ne predstavljata dosti.
O Pirc-Musarjevi se je dokaj jasno iz
Odlično Igor Omerza in odličen komentar Majde Cunder.
... se je na je na ploščadi Trga revolucije v petek, 1. decembra, okoli 12. ure zbralo kakih 30 do 40 Srbov in Črnogorcev (večinoma "domačih", torej živečih v Sloveniji), ki so protestirali proti prepovedi mitinga. (foto: Tone Stojko, RSNZ)
Piše: Igor Omerza*
Predsednik Zveze društev Sever Tomaž Čas neprestano in že kar nadležno pripisuje akciji Sever osamosvojitvene potence. Ta akcija, prav v teh dneh je potekala 35-letnica, je bila sicer pomembna in hvalevredna ter primerna za spominjanje, toda v njej ne boste našli, niti z lučjo pri belem dnevu, ščepca osamosvojitve. Tako politični naročevalci akcije (slovensko komunistično vodstvo) kot izvrševalci (slovensko notranje ministrstvo oz. predvsem njegova javna in državna varnost) so z akcijo zasledovali predvsem ohranitev socialistične oblasti in ohranitev Jugoslavije. Več o tem, veliko več si lahko zainteresirani bralec prebere v moji glomazni knjigi Udba in akcija Sever, kjer s številnimi in prvič objavljenimi dokumenti podajam po
Neverjetno kakšno moč ima kulturni marksizem.
Piše: Boštjan M. Turk*
Ob vseh zlorabah, ki si jih na račun državljanov v Sloveniji (a tudi v EU) privoščijo vladajoči, je treba vseeno pogledati za hip v tujino. Morda pa nauk zadnjih dveh tednov vrže kakšno luč tudi v slovensko temo. Francoski pesnik Paul Valéry je v znamenitem Obmorskem pokopališču izpovedal svoj optimizem z besedami: "Veter vstaja, poskušajmo tedaj živeti." Sledimo temu zgledu in se ozrimo po svetu, najprej seveda v ZDA.
Brez težav zato ugotovimo: zmaga Donalda Trumpa je logična posledica razvoja dogodkov. Da je temu res tako, pove dejstvo, da se je nekaj docela analognega zgodilo tudi v Evropi 9. junija, ob volitvah v evropski parlament.
Spomnimo: volivci so tedaj dobesedno kaznovali neosocialistične stranke, ki so eksperimentirale s temami, kot so nenadzorovane migracije, zeleni prehod, LGBT. To je bila hkrati tudi agenda zadnjega vodstva Evropske komisije, ki ji je predsedovala Ursula von der Leyen. Ob tem je treba nujno ugotoviti, da je prav nekdanja in sedanja p
Odlično AP, vaše kolumne postajajo vsakič boljše. Upajmo samo, da se politično nepismeni Slovenci kaj naučijo in končno spregledajo.
Piše: Aljuš Pertinač*
Donald Trump je novi stari predsednik ZDA. Če je bila v prvo njegova izvolitev za voditelja če že ne najmočnejše, pa še vedno daleč najvplivnejše države na svetu presenetljiva in nepričakovana in če je bil njegov poraz na prejšnjih predsedniških volitvah kontroverzen, je njegova tokratna absolutna in popolna volilna zmaga čista kot solza. Trump je bil favorit vse od začetka, in to se je na koncu potrdilo tudi na volitvah.
Trumpa so podprli oziroma zanj volili praktično vsi. Podprl ga je Robert Kennedy mlajši, tako rekoč zadnji preživeli iz nekoč najmogočnejšega družinsko političnega klana v ZDA, ki je bil v startu sam neodvisni kandidat za predsednika, ker mu demokratska stranka ni dovolila, da bi se potegoval za njeno dominacijo. Kennedyjevi so simbol demokratov in prvič v zgodovini se je zgodilo, da bi kakšen kennedyjevec na predsedniških volitvah podprl republikanskega kandidata, kaj šele, kot sedaj kaže, imel pomembno oziroma izpostavljeno vlogo v njegovi priho
