V referendumsko dogajanje glede spremembe družinskega zakonika se je vključila tudi katoliška cerkev tako preko svojih laiških kot kleriških organizacij. Vse, vključno s Slovensko škofovsko konferenco, pozivajo ljudi, naj gredo na referendumu in glasujejo proti noveli. Razlogi: novela otroku odvzema pravico do matere in očeta, spreminja definicijo zakonske zveze in uničuje tradicionalno družino, ki jo sestavljajo oče, mati in otroci, podpira teorijo spolov … Rdeča nit cerkvene kampanje je, da je potrebno zaščiti otroka oz. tradicionalno družino. Vprašanje pa je, ali se cerkev res bori za otroke in klasično družino kot vrednoti sami po sebi? Ali pa je zadaj kaj drugega?

Kaj cerkev pravi v zvezi z otroci? Biblija: »Kdor ljubi svojega sina, rabi šibo« in »Pripogibaj mu tilnik v mladosti in ga tepi po strani, dokler je majhen, da ne bo trdovraten in ti nepokoren«. Škof Slomšek: »Kjer ni pri deci šibe strahovalke, tudi pokorščine ni.« Če otrok udari starše, ga je po katoliški bibliji potrebno kar ubiti, saj tako piše v 2. Mojzesovi knjigi, ki je seveda po cerkvenem nauku božja beseda. Poleg tega cerkev otrokom ne priznava verske svobode, saj jih brez njihovega soglasja včlenjuje v svojo organizacijo in brez njihovega soglasja pri krstu celo posega v njihovo dušo. Fizično in psihično nasilje nad njimi! Kaj pa pravi cerkev o ženskah? Tudi to: »Ko vidiš žensko, misli, da je hudič! Je neke vrste pekel!,« je dejal papež Pij II. ali »Bistvena vrednota žene je v njeni sposobnosti rojevanja in njeni gospodinjski koristi«, je izustil veliki cerkveni učitelj Tomaž Akvinski. In še enkrat Tomaž Akvinski: »Ženska je napaka narave (...) s svojim presežkom vlage in s svojo podtemperaturo je telesno in duhovno (...) manjvredna (...) neke vrste pohabljen, zgrešen, spodletel moški ... polno udejanjanje človeške vrste je samo moški.« Izjavi sv. Pavla iz biblije: »Ne dovolim pa, da bi ženska poučevala, tudi ne, da bi gospodovala nad moškim. Tiho naj bo.« In še: »Kakor v vseh Cerkvah svetih naj žene tudi v vaših Cerkvah molčijo. Ni jim namreč dovoljeno govoriti, ampak naj bodo podložne, kakor pravi tudi postava. Če pa se hočejo o čem poučiti, naj doma vprašajo svoje može, ker bi bilo sramotno, če bi žena govorila v Cerkvi.« Zelo poniževalno o ženskah. To je cerkvena zaščita otrok in žensk!

Po cerkvenem nauku mora biti krščenec, torej tudi oče, mati in otrok, poslušen cerkvenim predstojnikom in jih ubogati. Ti torej niso svobodni, temveč so podrejeni cerkvi. Jasno je torej, da KC družine ne smatra kot skupnost svobodnih in enakopravnih odraslih oseb, ki imajo otroke, temveč jo smatra kot sredstvo za dosego svojih interesov. Sicer pa je družina po meri KC naslednja: otrok nova stvar (to se zgodi pri krstu), mati stroj za rojevanje in gospodinjenje ter oče »bog i batina« oz. glava žene, vsi trije pa morajo ubogati cerkev, jo financirati in širiti vero, v primeru nepokorščine pa jim sledi večni pekel. Za takšen tip družine si prizadeva KC, kajti če se to podre, se zamaje tudi KC. Če je vedno manj klasičnih družin, je vedno manj krstov dojenčkov in s tem vernikov in novcev. Istospolne družine so zato zanjo nevarnost. Zato je proti njim in jih diskriminira.

»Če ne grem glasovat PROTI, bodo po zakonu mojim otrokom v šoli kazali filmske odlomke o homoseksualnih in lezbičnih spolnih eksperimentih, jih poučevali o istospolnih praksah in jih v cvetu mladosti prepričevali, da si lahko sami izberejo spol.« Tako straši ljudi cerkev (Anton Arko) na spletni strani ljubljanske župnije Sv. Peter. Kot da bi bili v srednjem veku.

Dejstvo torej je, da se cerkev na referendumu ne bori za otroke in družino, temveč zase in za svoj privilegiran položaj v družbi. Otroci in družina so samo krinka in sredstvo za zavajanje javnosti in svojih vernikov.

Jezus je rekel, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta. Cerkev pravi, da je Kristusovo telo. Če je temu tako, potem tudi cerkveno kraljestvo ni od tega sveta. Zakaj potem sodeluje na referendumu, ki je del zunanjega kraljestva, torej kraljestva tega sveta?