V ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja je bila v sredo, 23. decembra 2015 ob državnem prazniku samostojnosti in enotnosti maša, ki jo je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Po cerkvenih podatkih so se maše udeležili mnogi slovenski politiki, med njimi tudi predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez, predsednik vlade dr. Miro Cerar, predsednik državnega sveta Mitja Bervar in predsednik ustavnega sodišča mag. Miroslav Mozetič. Maše se je udeležil praktično celoten slovenski politični vrh, saj so bili pri maši tudi mnogi poslanci in drugi državni uradniki. Bolj ali manj podobno je bilo pri prejšnjih katoliških mašah za domovino.

Po ustavi je država ločena od cerkve. Zato je nerazumljivo, da so šli k verskemu obredu neke cerkve predstavniki posvetne oz. državne oblasti. V čigavem imenu so bili tam? V svojem ali v imenu vseh državljanov? Ali so bili tam tudi v imenu nekatolikov, ateistov ... Na podlagi česa lahko predstavnik države predstavlja npr. vernika nekatoliške verske skupnosti pri verskem obredu katoliške cerkve, ki npr. trdi, da je ta verska skupnost sekta, članom »sekte« pa sploh ne priznava pravice obstoja. Ali ni to poniževalno do te verske skupnosti in njenih vernikov?

Država mora biti glede na 7. člen ustave versko nevtralna. Ne sme podpirati nobene verske skupnosti, nobene vere, do vseh mora imeti enak odnos. Ali je država versko nevtralna, če se njeni predstavniki udeležujejo verskih obredov neke verske skupnosti? Ali so predstavniki države na katoliški maši tudi molili, peli, šli k obhajilu? Če so, v čigavem imenu? V imenu muslimanov, ateistov, prakristjanov ...? So se pri maši klanjali cerkvi? Predsednik države se klanja duhovniku? Tudi načelnik generalštaba, generalni direktor policije ali varuhinja človekovih pravic? Tudi ti so se namreč kot predstavniki države že udeležili katoliške maše. Ali niso predstavniki države s svojo navzočnostjo pri maši priznali primat cerkve nad posvetno oblastjo? Ali niso s tem priznali primat kanonskega prava nad ustavnim pravom Slovenije? Ali niso s tem priznali cerkveno pravilo, da so evangeliji nad ustavo, če je med njima nasprotje? Vsaj dejansko?!

Katoliška cerkev je organizacija, ki je proti mnogim človekovim pravicam, ki jih priznava slovenska ustava. Tako ne priznava pravice do življenja, saj njena biblija predvideva smrtno kazen za večje število moralnih prekrškov. Še sedaj je treba pobiti homoseksualce, prešuštnike, otroke, ki udarijo starše, sinove, ki staršev ne poslušajo, tiste, ki ne poslušajo duhovnika ... Cerkev ne priznava svobode vesti, saj krsti dojenčke, s čimer jim odvzema versko svobodo, ki jo tudi otrokom priznava ustava v 41. členu in ki potem sploh ne morejo več celovito izstopiti iz cerkve. Cerkev je tudi proti volilni pravici (to je spremenila v volilno dolžnost), svobodi izražanja in tiska (papež Gregor XVI. je leta 1832 dejal, da je človekova svobodna volja norost, bil je proti svobodi tiska in vesti, njegov kolega Leon XIII. pa je rekel, da ni dovoljeno spodbujati svobode mišljenja in svobode tiska) ... Papež Pij XII. je leta 1954 dejal, da kar ne ustreza resnici in morali (seveda je imel v mislih cerkveno resnico in moralo), nima pravice do obstoja. Ateiste je torej potrebno po papežu Piju XII. pobiti - seveda ne samo njih.

Organizaciji, ki praktično dnevno krši temeljne človekove pravice in ki v bistvu sploh ne priznava slovenske države, so se »poklonili« predstavniki slovenske države, tudi najvišji. Zelo žalostno. »Priklonili« so se organizaciji, za katero je znani nemški zgodovinar Karlheinz Deschner dejal: »Na svetu ni organizacije, ki bi bila 'v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20-­tem stoletju tako obremenjena z zločini, (...) prav posebno rimskokatoliška cerkev'«. Priklonili« so se organizaciji, za katero je papež Pij XI. dejal: »Če že obstaja totalitaren režim - totalitaren v praksi in teoriji - je to režim Cerkve, saj Cerkvi človek pripada na totalen način.«

Posebej skrb vzbujajoče je, da je bil pri maši tudi predsednik ustavnega sodišča. Ali ni s svojo navzočnostjo pri maši priznal primat cerkve nad posvetno oblastjo? Ali ni s tem priznal primat kanonskega prava nad ustavnim pravom Republike Slovenije? Ali ni s tem priznal cerkveno pravilo, da so evangeliji nad ustavo, če je med njima nasprotje? Prisotnost predsednika »najvišjega« sodišča v Sloveniji na katoliški maši je ena najhujših kršitev slovenske ustave, zaradi česar bi morala predsedniku prenehati funkcija predsednika in sodnika. Kajti sodelovanje oz. že sama prisotnost na maši pomeni strinjanje s cerkveno ideologijo, kar v bistvu pomeni, da takšna oseba ni več neodvisna - odvisna je namreč od cerkvene ideologije. In kako naj potem sodi v skladu s slovenskim pravnim redom, če je cerkveno indoktrinirana? In predpostavlja kanonsko pravo oz. cerkveni nauk slovenskemu pravnemu redu! In ta nauk je, kot že navedeno, v mnogem v nasprotju s slovensko ustavo.

Suma sumarum: navzočnost državnih predstavnikov na katoliških mašah je huda kršitev ustavnega načela ločitve države in cerkve in je še en dokaz o državnem hlapčevstvu. Zelo jasen v zvezi s tem je bil prof. dr. Boštjan M. Zupančič, ki je leta 1990 zapisal: »Jasno: vsako državno udejstvovanje pri verskih obredih je žalitev in napad na vse predstavnike drugih ver in za ateiste. Kaj si pri tem na primer mislijo muslimani - in povsem irelevantno je, da so to preprosti delavci, npr. albanske narodnosti - ko na televiziji gledajo predsednika vlade, kako se križa in pokleka pri katoliškem verskem obredu?« (Sodobnost, 1990, št. 11).

Papež Frančišek se je leta 2014 srečal s člani Vrhovnega sveta italijanskih sodnikov in jim bral »litanije« o objektivnosti, nadstrankarskem sojenju in o vzoru moralne integritete, kar morajo biti. In to govori predstavnik organizacije, ki je neobjektivna, vzor nemorale, strankarsko opredeljena ... Čudno je, da so italijanski sodniki sploh poslušali papeža? Ali ga priznavajo za svojega šefa? Ali so tudi oni indoktrinirani z nasilno cerkveno ideologijo? Ali lahko potem sodijo nepristransko?