»V cerkev nismo hodili pogosto, med vojno pa sem enkrat šla z mislijo, da bo morda tudi moja molitev kaj pripomogla h končanju vojnih grozot. Zelo sem se razočarala, ko sem videla kaplana pred oltarjem, da je imel pod talarjem pištolo. V prsih me je stisnilo in se spraševala, zakaj ima orožje, saj je zapoved “ne ubijaj”. Še bolj pa sem bila razočarana nad njegovim govorom s prižnice, ko je žalil matere partizanov. Rekel je, naj se sramujejo, ker so dovolile sinovom odhod v partizane in matere pozival, naj gredo njihovi sinovi k “domobrancem” (takega naziva si ne zaslužijo). V cerkvi sem stala poleg sosede, matere partizana. Jokala je. Od takrat nisem bila nikoli več pri cerkvenem obredu. Ob okupaciji naše domovine sta bili samo dve alternativi, ali se organizirati in okupatorju upreti, ali se podrediti. Do enotnosti ni prišlo, k temu je pripomogla cerkev. Cerkev je organizirala domobransko prisego Hitlerju in s tem boj proti lastnemu narodu, povzročila je BRATOMORNO VOJNO. Njihova grozodejstva smo še zlasti občutili v naši vasi 22. oktobra 1943, ko so belogardisti sodelovali v nemški ofenzivi, streljali talce, nas izgnali z domov, domove izropali in opustošili,« je zapisala starejša gospa, očividka omenjenih dogodkov iz kraja ob tedanji nemško-italijanski okupacijski meji na območju sedanje občine Sevnica.

Ali ni nenavadno, da je imel kaplan pištolo za pasom? Zakaj bi imel pištolo za pasom, če pa s prižnice uči Božjo zapoved Ne ubijaj! Prav tako s prižnice oznanja Jezusove besede, kot npr.: »Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo.« (Lk 6,27) In še Jezusove besede Petru: »Spravi meč na njegovo mesto, kajti vsi, ki primejo za meč, bodo z mečem pokončani.« (Mt 26,52) Ni znano, ali je kaplan pištolo tudi uporabil, toda če je z njo koga ubil ali ranil, je možnost, da se mu bo zgodilo enako. Če seveda ne bo greha pravočasno odstranil. Toda ne pri spovedi, temveč mora pravočasno dobiti odpuščanje žrtve in povrniti škodo, ki jo je s svojim dejanjem povzročil žrtvi ali komu drugemu. »Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi.« (Mt 5,9) Če je kaplan s pištolo koga ubil ali ranil ali samo grozil, ali se bo lahko imenoval Božji sin? Kajti s pištolo, tudi samo za pasom, ni mogoče delati za mir! Kaj šele z njeno uporabo! Jezus je bil pacifist. Ali je pacifist tudi tisti, ki ima pištolo za pasom? Ali katoliški kaplan ne sledi Jezusu iz Nazareta?

Kaplan s pištolo za pasom je s prižnice žalil matere partizanov. Ali je tudi Jezus žalil ljudi? Če ne, komu je sledil kaplan? Jezus ali bogu podzemlja? Bogu, ki mu je eden izmed osnovnih temeljev žaljenje drugače mislečih ali delujočih! In ki se ne ustavi samo pri tem, temveč gre še dlje in tako ali drugače ubije vse, kar se mu zoperstavi.

27. aprila v Sloveniji praznujemo dan upora proti okupatorju. Mnogi so se uprli okupatorju. Kaj bi lahko rekli za »našega« kaplana, kaplana s pištolo za pasom? Se je uprl okupatorju? Očitno ne! Vsekakor pa se je uprl enemu in to je Bogu, ki je dal zapoved Ne ubijaj! oz. pacifistu Jezusu. Sodeloval pa je z bogom podzemlja, katerega razpoznavni znak je tudi pištola ali kakšno drugo orožje. Tudi kaplanov razpoznavni znak je bila pištola – orodje za uničevanje življenja.

Cerkev že stoletja ubija in uničuje in trdi, da je to Božja volja. Milijoni ljudi so bili ubiti v imenu Jezusa, Kristusa? Kakšen odnos imajo duše ubitih do Jezusa, Kristusa, če so bile ubite v njegovem imenu! Mogoče ga krivijo za svojo smrt na zemlji. In so Ga zato zavrnile. Zavrnile so Boga. Ker katoliška cerkev že ves čas podpira ubijanje in vojne, čeprav uči Božjo zapoved Ne ubijaj! in pozna Jezusov pacifizem, dela to očitno namerno. Zato je to del njenega DNK. Zato se postavi še vprašanje: ali katoliška cerkev dela to tudi zato, da odvrne ljudi od Jezusa, Kristusa, in jih popelje v naročje boga podzemlja, boga vojne, boga ubijanja in boga uničevanja vsega živega. Kaj kaže stanje na svetu? Ali ni situacija z vsakim dnem slabša? In vedno več življenja na zemlji uničenega!