Tožilstvo je odstopilo od obtožbe zoper duhovnika Strehovca zaradi suma storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Razlog odstopa je po navedbah tožilstvo to, da ni bilo mogoče ugotoviti, kdo je avtor članka, ki je bil objavljen na spletni strani 24kul.si in je po mnenju tožilstva spodbujal sovraštvo. Sodišče tako do vsebinske presoje članka sploh ni prišlo, saj ni bilo jasno, kdo je članek napisal in koga tako preganjati. Pod sporni članek je bil podpisan Tine Belin, za katerega pa je duhovnik Strehovec dejal, da gre za psevdonim osebe, katere imena pa ni hotel razkriti.

Po katoliškem nauku so katoliki dolžni govori resnico. »Resnica vas bo osvobodila«, piše v bibliji, ki jo Tadej Strehovec vsaj po uradni dolžnosti mora dobro poznati. Zato bi moral na sodišču govoriti resnico, ne glede na to, da mu državni pravni red omogoča, da lahko kot obdolženec molči ali se celo laže. Torej, glede na svojo vero bi moral povedati, še posebej, ker je duhovnik, kdo je Tine Belin. Torej: ali je to on sam ali kdo drug, pri čemer bi v tem primeru moral povedati pravo ime Tineta Belina. Seveda tudi za pravega avtorja, ki se skriva pod Tinetom Belinom velja enako: ker je po katoliškem nauku dolžan govoriti resnico, se ne sme skrivati za psevdonimom. Ni namreč dvomiti, da se pod psevdonimom skriva katolik, nekatolik namreč ne bi mogel objavljati na spletni strani duhovnika. Če bi oba torej delovala po katoliškem nauku, bi lahko sodišče vsebinsko odločilo, ali pomeni sporni tekst spodbujanje sovraštva ali ne. Zato je vprašanje, ali je »jamranje« duhovnika Strehovca, da obžaluje, da je tožilstvo umaknilo predlog in da je pričakoval vsebinsko razsodbo, iskreno ali pa navaden piar in nič drugega. Kajti on je bil tisti, ki je s svojim ravnanjem, in to proti katoliškemu nauku, onemogočil vsebinsko presojo spornega teksta. Mogoče pomeni njegov molk glede avtorstva tiho priznanje krivde, ki pa je noče priznati javno. »Vaš govor naj bo ›da‹, ›da‹, ›ne‹, ›ne‹; kar je več kot to, je od hudega«, je dejal Jezus.(Mt 5,37) Molk je torej od hudega, je zlo. Kaj v tem kontekstu pomeni molk duhovnika Strehovca o tem, kdo je Tine Belin? In v kontekstu Božje zapovedi Ne pričaj po krivem oz. Ne laži! Je omenjeni duhovnik ravnal v smislu zapovedi Ne pričaj po krivem ali ne? Molk v tem pogledu ni resnica, temveč laž.

Duhovnika Strehovca je podprla poleg drugih tudi Slovenska škofovska konferenca, katere generalni tajnik je. Ali so škofje s tem podprli resnico ali laž? Ali so podprli sovražni govor ali ljubezenski govor? Podprli pa so ga tudi mnogi drugi katoliki, v njegovo podporo so celo spisali peticijo, ki jo je podpisalo več kot 10.000 ljudi. Marsikdo bo rekel, da je to visoka številka in da ima duhovnik Strehovec močno podporo katolikov. Ali je to res? V Sloveniji je preko milijon katolikov in samo nekaj preko 10.000 ljudi je podpisalo peticijo. Seveda je še nekaj deset tisoč ljudi, ki ga podpirajo, pa peticije iz raznih razlogov niso podpisali. Tudi če Tadeja Strehovca podpira npr. 100.000 katolikov, je to zelo malo glede na skupno število katolikov v Sloveniji.

Duhovnik Strehovec se bori, tako pravi, proti splavu in za pravice nerojenih otrok. Če se nekdo bori za življenja nerojenih otrok, potem se bori tudi za življenja rojenih otrok in seveda odraslih, ko ti otroci odrastejo. Je proti ubijanju ljudi in tako tudi proti vojnam. Ali se duhovnik Strehovec bori proti vojnam in drugim ubijanjem ljudi? Ni videti! Zato je vprašanje, ali je njegova borba proti splavu iskrena ali pa gre za dobro premišljeno potezo, ki je samo v korist katoliške cerkve. Ta pa si z mnogimi pred splavom rešenimi otroki s krstom dojenčkov, torej nekim »nasilnim« dejanjem, na lahek način veča članstvo in se nato hvali, koliko članov ima. In te pred splavom rešene otroke kasneje mirne duše žrtvuje v svojih »pravičnih vojnah«. Borba proti splavu ni torej borba za življenje otrok, temveč način za večanje cerkvenega vpliva in bogastva.

P. Strehovec je v svojem intervjuju, ki ga je dal Dnevniku takoj po zaključku sojenja, omenjal tudi molitev pred ginekološko kliniko. Tam pa se zbirajo, ne samo v Ljubljani, temveč tudi drugod po svetu, verniki in molijo za konec opravljanja splavov. Kaj o molitvi pravi Jezus: »In kadar molite, ne bodite kakor hinavci. Ti namreč radi molijo stoje po shodnicah in vogalih glavnih ulic, da se pokažejo ljudem. Resnično, povem vam: Dobili so svoje plačilo. Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in môli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil. (Mt 6, 5-7) Ali je javna molitev pred porodnišnico v skladu z Jezusovim učenjem glede molitve? Jasno je, da ne. Ali ne gre pri molitvi pred porodnišnico glede na Jezusove besede za hinavščino katoliških vernikov? Ali ni potem javna molitev proti splavu samo zato, da se cerkev pokaže ljudem, torej piar za izboljšanje javne podobe cerkve? »Z molitvijo pred kliniko po naši ljubezni prihaja Gospod na sam kraj žalosti in bolečine,« piše na spletni strani Pobude za 40 dni za življenje, ki promovira molitev proti splavu pred porodnišnicami. Jezus je jasno označil, kateri gospod prihaja na kraj žalosti in bolečine. To zagotovi ni Bog Stvarnik, temveč tisti bog, ki spodbuja javne molitve, torej molitve, da se molilci prikažejo ljudem.

Zgornja primera jasno kažeta, kako velik je razkorak med tem, kaj kler govori in kaj dela. Za sabo pa vleče naivne vernike. Če slepec vodi slepca, oba padeta v jamo.

Po koncu postopka je dr. Strehovec razglasil zmago svobode govora. Ali ima on svobodo govora, če je podrejen škofu in papežu ter mora zato plesati tako, kot igrata njegova nadrejena? Katoliki po cerkvenem nauku namreč nimajo svobode, saj so jo oddali cerkvi, saj v Katekizmu katoliške cerkve (št. 1269 in 1270) piše: »Ko je krščenec postal ud Cerkve, ne pripada več sam sebi, temveč tistemu, ki je umrl in vstal za nas. Od tedaj naprej je poklican k temu, da se podreja drugim, da jim služi v občestvu Cerkve, da je cerkvenim predstojnikom poslušen ter jih uboga in da jih upošteva s spoštovanjem in ljubeznijo.« In še: »Tisti, ki so s krstom prerojeni v božje otroke, so dolžni pred ljudmi izpovedovati vero, ki so jo po Cerkvi prejeli od Boga, in se udeleževati apostolske ter misijonske dejavnosti božjega ljudstva.«