V šestem protikriznem svežnju naj bi bila tudi izredna pomoč za verske uslužbence v višini okoli 900 evrov mesečno, in sicer za mesece oktober, november in december 2020. Glavni prejemnik te pomoči bo katoliška cerkev, saj ima največ verskih uslužbencev. 

V zvezi s tem se postavi vprašanje, kdo je dolžan poskrbeti za verske uslužbence: verska skupnost ali država. Za katoliško cerkev je odgovor jasen: to je cerkev. V Zakoniku cerkvenega prava je namreč določeno, da vernike veže dolžnost podpirati cerkev tudi pri dostojnem vzdrževanju služabnikov. Duhovnike torej mora vzdrževati cerkev s svojimi verniki in ne država. Katoliška cerkev v Sloveniji je zelo bogata, njeno premoženje se približuje vrednosti milijarde evrov in zato z lahkoto poskrbi za svoj kler in druge uslužbence tudi v kriznih časih, kot je ta zdaj. Samo ljubljanska nadškofija ima premoženje v vrednosti več kot 100 milijonov evrov, poleg tega pa vsako leto dobi od najemnin in prodaje lesa več milijonov evrov. In ob tako bogati nadškofiji naj bi npr. nadškof Zore dobil od države pomoč za 3 mesece v skupni višini slabih 3.000 evrov. Absurdno. Poleg tega bi bila takšna pomoč protiustavna, saj bi to pomenilo, da država financira versko dejavnost duhovnikov, kar pa je v nasprotju z versko nevtralnostjo in ločenostjo, ki po ustavi zavezuje državo. Ob tem velja omeniti, da lahko verniki tudi v kriznih časih darujejo svojemu kleru sredstva za preživljanje npr. tako, da mu denar nakažejo na transakcijski račun, mu dar prinesejo v župnišče in podobno – to namreč v krizi ni prepovedano, ne glede na to, da maš ni. Če pa neki klerik nima dovolj denarja za preživljanje, ali mu potem lastna škofija ne bo pomagala? Ali ni njen uslužbenec?

Država mnogim brezposelnim v teh kriznih časih ni dala nobene pomoči, za bogato cerkev pa bo to že druga pomoč v kriznih časih. Ali ni to nemoralno? Pomoč bogati cerkvi, mnogim revnim brezposelnim pa ne. Ali je to socialna država, ki jo številni imajo polna usta?

Glede na bogastvo cerkve se postavi vprašanje, kaj je pravi namen državne pomoči kleru: pomoč tistim, ki te pomoči niti ne potrebujejo ali dobrikanje cerkvi? Ali ne gre za »zakonito« korupcijo, ko si vladajoča politika s protiustavno pomočjo kupuje naklonjenost klera z namenom, da si z njegovo pomočjo utrdi svojo oblast? Ali ni ta državna pomoč vsaj delno plačilo za zadnjo izjavo cerkvene Komisije za pravičnost in mir z naslovom Življenje ima prednost pred ideologijo in bojem za oblast, v kateri je cerkev podprla aktualno oblast in njen boj proti opoziciji, medijem, protestnikom … Podprla je privatizacijo države, ki jo z mnogimi nemoralnimi dejanji izvajajo nekatere politične stranke, ki so na oblasti. 

»Najprej so življenja, potem je zdravje in nato je ekonomija …,« so besede predsednika vlade v zvezi z epidemijo koronavirusa. Kakšno pa je dejansko stanje: Ljudje umirajo, bolnišnice so polne, večina gospodarstva pa obratuje. Eno so torej besede, drugo je dejansko stanje. In vse to oblastno leporečje podpira katoliška cerkev. Ta podpira vlado, ki jo sestavljajo ljudje, ki žalijo druge, se lažejo, so v kazenskih postopkih … Povej mi, s kom se družiš in povem ti, kdo si. Enako vleče z enakim. Sprega oblasti in katoliške cerkve za ljudstvo nikoli ni bila dobra, mnogokrat pa zelo nevarna, kar dokazujejo primeri iz preteklosti.