V Vatikanu so decembra 2020 objavili poslanico papeža Frančiška ob 54. svetovnem dnevu miru, ki se obhaja 1. januarja 2021. Naslov poslanice je Kultura skrbi kot pot miru. Gre za poslanico, ki ima kar okoli 3.000 besed, pri čemer je zanimivo, da se beseda mir v različnih variantah pojavi samo približno 30-krat.

Med drugim je papež v poslanici glede miru zapisal naslednje: »Kultura skrbi kot skupno, solidarno in soudeleženo prizadevanje za zaščito ter pospeševanje dostojanstva in dobrega vseh, kot pripravljenost, da se bomo zanimali, da bomo pozorni na sočutje, spravo in ozdravljenje, na medsebojno spoštovanje in vzajemno sprejemanje, predstavlja prednostni način za graditev miru.« Ali se res potrebujejo nove poti miru? Ali ni že od vsega začetka dana pot miru? Kako se ta pot imenuje? Imenuje se Deset Božjih zapovedi. Te zapovedi so pot k miru in mir sam. Seveda ne kot besede, temveč kot dejanja v konkretnem življenju. Do miru vodijo npr. zapovedi Ne ubijaj, Ne kradi, Ne pričaj po krivem, Ne prešuštvuj in druge. O Božjih zapovedih v poslanici ni govora. Zakaj ne? Ali papež ne ve, da je edina pot do miru izpolnjevanje Božjih zapovedi in da vse drugo vodi proč od miru? Ali kultura skrbi, ki naj bi po papežu predstavljala prednostni način za graditev miru, res vodi k miru? Če bi slonela na uresničevanju Desetih Božjih zapovedih vsekakor, toda papež o Božjih zapovedih v poslanici sploh ne govori. Očitno te zapovedi zanj niso pomembne. Koga potem on zastopa? Boga miru, torej Boga Stvarnika in Kristusa, ali koga drugega? Bistvo miru je torej znano in zanj ni treba izdajati nekih leporečnih poslanic. Vsebina miru je preprosta in se sestoji, kot že navedeno, iz 10 Božjih zapovedi, torej Ne ubijaj, Ne kradi … Če se izpolnjujejo te zapovedi, ne more biti vojn in drugih nemirnih situacij.

Papež tudi pravi: »Na številnih koncih sveta potrebujemo novih poti miru, ki vodijo k celjenju ran, potrebujemo mojstre miru, pripravljeni na začetek zdravljenja in obnovljenega srečanja z domiselnostjo in drznostjo.« Poti do miru ni več, temveč je samo ena, ker je tudi resnica samo ena in ne več. Ta pot so že omenjane Božje zapovedi in te izpolnjuje »mojster« miru. Ali je papež mojster miru? Mogoče reči, da je on eden izmed zadnjih, ali celo zadnji, za katerega bi bilo mogoče reči, da je »mojster« miru. Zakaj? Zato ker podpira vojne, zato ker podpira biblijske smrtne kazni za razne moralne prekrške in zato, ker je proti človekovim pravicam, npr. pravici do življenja, do svobode, vključno s svobodo vesti in veroizpovedi, podpira pa tudi morjenje živali in uničevanje narave. Je tudi proti demokraciji, saj je cerkev ena najbolj nedemokratičnih institucij – cerkveni laiki so namreč po nauku katoliške cerkve podrejeni klerikom ter jih morajo poslušati in ubogati, sicer so kaznovani, celo z »duhovno« smrtno kaznijo, to je s cerkvenim večnim peklom. Katoliški laiki so tako v bistvu podložniki klera. Zanimivo je to, kar je rekel papež Pij XI. leta 1930 in sicer: »Če že obstaja totalitaren režim – totalitaren v praksi in teoriji – je to režim Cerkve, saj Cerkvi človek pripada na totalen način.«

Kar želiš, da drugi storijo, stori ti prvi, izhaja iz zlatega pravila, ki ga uči tudi papež. Če papež druge poziva k miru, bi moral biti on prvi, ki bi mir živel. Pa ga res živi? V zvezi s tem sta zanimivi naslednji izjavi. Nekdanji jezuit grof Hoensbroch je dejal: »Papeži so bili stoletja na vrhu morilskega in krvavega sistema, ki je poklal več ljudi, povzročil več kulturnih in socialnih pustošenj kot katerakoli vojna, kot katerakoli epidemija, v imenu Boga in v imenu Jezusa Kristusa.« In še lord Acton, katoliški zgodovinar: »Papeži niso bili samo morilci velikega stila, temveč so umor naredili tudi za pravno načelo krščanske cerkve in pogoj za odrešitev.« Ali je s sedanjim papežem in njegovimi bližnjimi predhodniki kaj drugače? Zanimiva pa je tudi izjava nemškega zgodovinarja Karlheinza Deschnerja, ki je dejal, da na svetu ni organizacije, ki bi bila v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20-tem stoletju tako obremenjena z zločini rimsko-katoliška cerkev.

Katoliška cerkev že od leta 1968 prvi dan v novem letu obhaja kot svetovni dan miru. Papeži pozivajo k miru in molitvam za mir. Vedno več je katolikov in vedno več je njihovih molitev za mir. Toda kakšno je stanje na svetu? Vedno več je nasilja in vojn. Vedno več je molitev za mir in vedno več nemira! Zakaj? Kakšno moč ima papeževa molitev za mir, če npr. zjutraj moli za mir, popoldne pridiga o Božji zapovedi Ne ubijaj, zvečer pa podpre vojaški napad na neko islamsko državo. Torej podpre nemir in vojno z ubijanjem ljudi in živali ter uničevanjem narave. Moli za mir, podpira pa nemir in vojno! Ali je verodostojen in zaupanja vreden? Ali je sedanji papež kaj drugačen?