Slovenska vlada je sprejela sklep o ustanovitvi in imenovanju vladnega sveta za odprta vprašanja s katoliško cerkvijo. Poleg štirih državnih uslužbencev so v njej tudi predstavniki cerkve: generalni tajnik Slovenske škofovske konference T. Strehovec in cerkveni pravniki, tudi duhovniki, A. Naglič, S. Valentan in M. Pavlič. Naloga sveta je zbiranje, evidentiranje in preučevanje odprtih vprašanj s katoliško cerkvijo na državni in mednarodni ravni, pripravil pa bo tudi predloge za rešitev glede ugotovljenih odprtih vprašanj s katoliško cerkvijo in si prizadeval za nadgrajevanje trajnega in odprtega dialoga z omenjeno cerkvijo.

Sestava vladnega sveta je zanimiva. V njem so kar štirje duhovniki in ti so predstavniki katoliške cerkve. Ali to pomeni, da je cerkev postala del vladnega sveta in s tem del države, saj je vladni svet del države? Če da, ali ni to v nasprotju z ustavnim načelom ločitve države in cerkve, kajti po tem načelu del katoliške cerkve ne more biti del države?! Zanimivo je tudi to, da ima cerkev v svetu večino, kajti večina članov je iz cerkve. Poleg vseh štirih duhovnikov je to vsaj še C. Uršič, nekdanji šef slovenskega karitasa, sedaj državni sekretar, pri čemer je še vprašanje, ali niso tudi ostali člani sveta podporniki ali vsaj ne nasprotniki cerkve. Ali ni v tem državnem »organu« prevlada cerkve nad državo zagotovljena? Ali bo v delu slovenske države vladala in odločala katoliška cerkev? In to z daljnosežnimi posledicami. Absurdno in žalostno.

Kakšna odprta vprašanja bi lahko sploh bila med državo in cerkvijo? Ali ni položaj katoliške cerkve že dolgo urejen? V mnogih primerih je ta položaj celo v nasprotju z ustavo, seveda v koristi cerkve, kar pomeni, da ima ta privilegije. Tako država sofinancira socialne prispevke klera, katoliške šole, vojaške in druge kurate, medije, karitas, obnovo cerkvenih nepremičnin ..., kar vse je v nasprotju z ustavo, saj (so)financiranje cerkve oz. njenih dejavnosti pomeni državno pomoč pri širjenju vere. Kajti vsa sredstva, ki jih cerkev s svojimi organizacijami dobi od države, uporabi za širjenje in obrambo svoje vere, saj je to njena osnovna naloga. Ali se ni država tako postavila na stran katoliške cerkve, čeprav mora biti po ustavi nevtralna? Poleg tega pa je cerkev po svetu in tudi v Sloveniji izjemno bogata; samo premoženje ljubljanske nadškofije je vredno več kot 100 milijonov evrov, celotne cerkve pa več 1000 milijard evrov.

Vprašanje je tudi, ali ni ustanovitev vladnega sveta v nasprotju tudi z ustavnim načelom enakopravnosti verskih skupnosti? Svet se bo namreč ukvarjal samo s katoliško cerkvijo, znano pa je, da je v Sloveniji več deset verskih skupnosti. In te je vlada očitno namenoma prezrla, kajti koristi si obeta samo od katoliške cerkve – tako kot si cerkev obeta koristi od vlade. Gre torej za povezavo iz koristoljubja in ne za dobro ljudi. Ti meni to, jaz tebi to. Država cerkvi denar, nov vatikanski sporazum ali kakšne druge privilegije, cerkev pa vladi oz. SDS ali njenim kopijam podporo na volitvah in ob drugih priložnostih.

Žalostno je, da vlada potiska Slovenijo še bolj v naročje katoliške cerkve, to je organizacije, ki je proti človekovim pravicam in demokraciji in katere nasilni nauk je bil in je še podlaga za potoke krvi. Žalostno je tudi, kako nizko je padla vlada, da se povezuje z organizacijo, ki ji ni sveto niti človekovo življenje, čeprav uči Ne ubijaj. Po drugi stani pa je zanimivo, kako nemočna je cerkev, ki za svoj obstoj vedno bolj potrebuje državo.