Sindrom fibromialgije je bolezensko stanje, pri katerem je posameznik močno utrujen in občuti razširjeno bolečino v mišicah, vezeh in kitah, ki predstavljajo mehko vezivno tkivo telesa (sindrom je skupek različnih znakov, značilnih za neko bolezen). Pri tej bolezni nikoli ni vnet sklep, ampak jo uvrščamo med revmatizem mehkih tkiv. Vzrok za nastanek fibromialgije za zdaj ni znan. Čustveni pretresi, poškodbe, nalezljive bolezni, hormonske spremembe in še nekateri drugi dejavniki bi lahko bili odgovorni za njen razvoj.Kako se bolezen kaže?Fibromialgija je kronična bolezen, zmanjšuje bolnikovo zmožnost za delo, vendar pa nikoli ne povzroča gibalne invalidnosti. Bolniki občutijo razpršeno bolečino v mišicah in vezeh vsega telesa. Sprva je lahko boleč le en predel telesa (vrat, rama ipd.), šele pozneje pa se bolečina razširi tudi na druge predele. Jakost bolečine se čez dan spreminja, odvisna je od posameznikove dejavnosti, vremena, stresa, količine spanja … Bolečina je lahko pekoča, žgoča, nekateri jo občutijo kot trgajočo ali pa se pojavlja predvsem okorelost. Večina obolelih čuti bolečino določene jakosti ves čas, pri nekaterih pa je lahko tudi zelo močna. Zdravnik pri splošnem kliničnem pregledu praviloma ne odkrije posebnosti. Šele podrobnejši pregled mišičja in kitnih pripenjališč odkrije na značilnih mestih točke bolečnosti na pritisk. Prav z najdbo teh točk zdravnik pojasni mišične bolečine s fibromialgijo in lahko zagotovi, da vzrok bolečin niso nekatere druge podobne bolezni, na primer sindrom kronične utrujenosti. Značilno je, da so točke bolečnosti na pritisk navadno simetrične, torej na istih mestih na desni in levi strani telesa.Veliko ljudi s fibromialgijo se sooča tudi z motnjami razpoloženja, počutijo se potrti, zaskrbljeni, tesnobni, lahko so tudi depresivni. Težje se osredotočijo na tudi zelo preprosta miselna opravila, a se težave s koncentracijo s časom ne slabšajo, lahko celo izzvenijo. Večina obolelih ima moten spanec. Zaspijo lahko brez težav, vendar je spanec plitek, ponoči se pogosto prebujajo. Neprespanost pa seveda poslabša simptome fibromialgije. Bolnik se zbuja utrujen, telesno manj zmogljiv, tudi izčrpan. Sindromu fibromialgije so lahko pridružena tudi druga bolezenska stanja, ki so posledica neustreznega delovanja živčevja in žlez z notranjim izločanjem (sindrom kronične utrujenosti, motnje menstrualnega cikla, glavoboli, sindrom razdražljivega črevesa, sindrom preobčutljivosti na številna kemična sredstva itn.). Pojavljajo se lahko vrtoglavice, suhe oči, preobčutljivost na vonjave, glasne zvoke, močno svetlobo.Diagnostika in zdravljenjeDiagnoza fibromialgije se postavi pri osebi, ki vsaj 3 mesece občuti razpršeno bolečino v mišicah in vezeh po vsem telesu, ob pregledu pa zdravnik odkrije vsaj 11 na pritisk bolečih točk (od priporočenih 18 značilnih točk). Točke so navadno simetrične, torej na istih mestih leve in desne strani telesa. Diagnozo je torej mogoče postaviti le s kliničnim pregledom. Laboratorijske preiskave, rentgenska slikanja, biopsija odvzetega koščka mišice ne pripomorejo k diagnostiki, saj se je izkazalo, da so izvidi teh preiskav v mejah normale.Podlaga zdravljenja je, da se bolnik in svojci poučijo o bolezni, da vedo, kako se da izogniti njenemu poslabšanju. Telesna nedejavnost, pretirana telesna vadba, čustveni pretresi, poškodbe, slaba drža, neprilagojeno delovno mesto, hormonska nihanja so dejavniki, ki bolezen poslabšujejo. Zelo pomemben del zdravljenja je tudi razumevajoč odnos svojcev do obolelega s fibromialgijo, bolnik potrebuje podporo. Od zdravil se uporabljajo protibolečinska zdravila, uspavala, antidepresivi. Zdravnik lahko posamezne zelo boleče točke omrtvi z lokalnim vbrizganjem protibolečinskega zdravila (ksilokain). Izvajati je treba vaje za krepitev mišične moči in srčno-žilnega sistema. Telesna vadba naj bo na začetku zmerna, priporočeno je plavanje, kolesarjenje, sprehodi. Ustreznih vaj za izboljšanje telesne drže lahko bolnika nauči tudi fizioterapevt, koristne so tudi masaže. V pomoč so tudi vadbe za sproščanje mišične napetosti in tesnobe (meditacija, joga itn.).Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine

Pečena jabolkaSestavine (za 4 osebe): 4 večja, ne presladka jabolka, 20 g mandljev, 30 g orehovih jedrc, 1 obilna žlica medu, sok ½ limone, 1/4 poravnane žličke mletega cimeta, 200 ml sladke smetaneJabolka prerežemo na dva neenaka dela – večji spodnji in manjši zgornji del, pokrovček s pecljem. Spodnjim delom izdolbemo sredico in pri tem pazimo, da ne preluknjamo dna. Mandlje in orehe na grobo nasekljamo ter ji zmešamo z medom, limonovim sokom in cimetom. Z mešanico nadevamo izdolbena jabolka, jih pokrijemo s pokrovčki in jim z vilicami nekajkrat prebodemo lupino. Zložimo jih v pekač, obložen s papirjem za peko. Pečemo jih v pečici, segreti na 180 stopinj, približno 20 minut.Stepemo sladko smetano in z njo nadevamo ohlajena, a še topla pečena jabolka ter jih ponudimo.Čokoladni zavitekSestavine: 250 g kvašenega listnatega testa; za čokoladni nadev: 300 g temne čokolade, 2 rumenjaka, 50 g mletih orehov, 100 ml sladke smetane; za vaniljevo kremo: 250 ml hladne vode, 120 g kremina (prašek za vaniljevo kremo), 20 ml rumaNaredimo čokoladni nadev: Sladko smetano zavremo in prilijemo čokoladi. Dobro premešamo, da se vsa čokolada raztopi. Dodamo orehe in rumenjaka ter dobro premešamo.Naredimo vaniljevo kremo: Vodo, rum in kremin gladko razmešamo. Kvašeno testo razvaljamo v obliki pravokotnika. Na sredino testa najprej v širini 8 cm nabrizgamo plast vaniljeve kreme, na kremo pa še čokoladni nadev. Robove testa premažemo s stepenim jajcem in zavijemo čez nadev. Na koncih stisnemo, da se testo sprime. Zavitek obrnemo in prenesemo na pomaščen pekač. Premažemo s stepenim jajcem in pečemo od 25 do 30 minut v pečici, segreti na 200 stopinj.Bananin narastekSestavine: 1/8 l mleka, 3 jajca, 3 žlice sladkorja, 3 srednje velike zrele banane, 3 žlice jedilnega škroba Gustin, 2 žlici sladkorja; in še: maščoba in sladkor za pekačMleko zavremo in ohladimo. Kremasto stepemo 3 rumenjake in 3 žlice sladkorja ter počasi prilivamo mleko. Olupimo 3 srednje velike banane, jih zmečkamo v kašo in vmešamo v kremo. Po vrhu presejemo 3 žlice jedilnega škroba in premešamo. Nato stepemo trd sneg iz 3 beljakov, postopoma dodamo 2 žlici sladkorja in stepamo še približno 1 minuto. Beljakov sneg previdno vmešamo v bananino kremo.Namastimo velik pekač za narastke, ga potresemo s sladkorjem in zlijemo vanj zmes tako, da sega približno 2 cm pod robom. Pekač postavimo na srednjo rešetko v pečico, segreto na 200 stopinj. Pečemo ga približno 40 minut.Krompirjevi žepki z brusnicamiSestavine: 500 g pretlačenega krompirja, 1 dl vode, 100 g masla, 150 g moke, 2 jajci, 100 g sladkorja, 1 zavitek vaniljevega sladkorja, limonova lupinica, 100 g vloženih brusnic, jajce za premaz, sol, čokoladni ostružkiVodo in maslo zavremo, dodamo moko in kuhamo toliko časa, da se masa ne prijema več posode, ohlajamo. Med ohlajanjem primešamo jajci, pretlačeni krompir, kristalni in vaniljev sladkor in limonovo lupinico.Pripravljeno testo razvaljamo 1 cm na debelo in izrežemo kroge s premerom od 8 do 10 cm. Robove krogov namažemo z razžvrkljanim jajcem, v sredino vsakega položimo žličko vloženih brusnic, kroge prepognemo in robove žepkov utrdimo z vilicami.Žepke stresemo v nekoliko osoljeno vrelo vodo. Ko priplavamo na površje, jih s penovko poberemo, dobro odcedimo, takoj razdelimo na krožnike ter potresemo z vloženimi brusnicami in čokoladnimi ostružki.

V evropski kuhinji je nepogrešljiv del holandske in berneške omake. Znanih je več različic priprave te bogate aromatične omake, ki je značilna omaka francoske kuhinje. Pripravimo lahko tudi sočna piščančja bedrca s hrustljavo skorjico in štrukeljce za juho s pehtranom. Zdaj ko še ni svežega pehtrana, lahko sežemo ponj v zamrzovalnik – zagotovo ga je še kaj ostalo!Berneška omakaSestavine: 2 šalotki, 1 šopek svežega (ali zamrznjenega) pehtrana, 5 cl suhega belega vina, 5 cl belega vinskega kisa, 2 rumenjaka, 80 g masla, ščepec soli in belega popraŠalotki olupimo in ju na drobno nasekljamo, drobno nasekljamo tudi polovico pehtrana in oboje stresemo v kozico iz nerjavečega jekla skupaj z vinskim kisom in vinom. Pustimo, naj malo vre na šibkem ognju, da se zgosti toliko, da dobimo za žlico tekočine.Odstavimo z ognja, dodamo 2 žlici mrzle vode in potem rumenjaka. Stepemo z metlico in nekoliko pokuhamo na šibkem ognju ali v vodni kopeli. Stepamo toliko časa, da sta rumenjaka dobro zmešana.Kozico odstavimo z ognja in dodamo maslo v koščkih, ves čas stepamo. Posolimo in popopramo. Začinimo s preostalim drobno nasekljanim pehtranom, ga zamešamo in omako takoj ponudimo.Pehtranovi štrukeljci za juhoSestavine (za testo): 200 g moke, 2 jajci (1 jajce je za namaz); za nadev: 2 jajci, sol, poper, 1 žlica kisle smetane, 20 g maščobe, 3 vejice posušenega ali zamrznjenega pehtranaZamesimo rezančno testo, dobro ga zgnetemo in pustimo počivati pol ure. Razvaljamo ga v tanko testeno krpo, pokapamo s stepenim jajcem in z njim dobro premažemo vso površino.Pripravimo nadev: Na maščobi rahlo prepražimo jajci, ju potresemo po testu in dodamo na pehtran. Preden testo zavijemo v kuhinjsko krpo, jo navlažimo in potresemo s presejanimi drobtinami. Testo zvijemo v majhen štrukelj in ga kuhamo v kuhinjskem prtiču 20 minut. Prtič nato odvijemo in narežemo štrukeljce. Še tople damo v juho in jo hitro ponudimo.Piščančja bedrca s pehtranomSestavine: 8 piščančjih bedrc, 2 žlici gorčice z grobo mletimi gorčičnimi semeni, pehtran po okusu (svež, posušen ali zamrznjen), mleti beli poper, česen v prahu, mleti rožmarin, 1 ščepec soli, 1 žlica jabolčnega kisa, ekstra deviško oljčno oljePiščančja bedrca operemo in osušimo. V večjo skledo damo gorčico, dodamo piščančja bedrca in eno za drugim dobro natremo, da se gorčica razporedi po vsej površini. Dodamo česen, rožmarin, malo belega popra in na koncu še pehtran. Kose piščanca znova natremo, da se začimbe enakomerno porazdelijo po njih. Na koncu jih navlažimo z jabolčnim kisom in še malo natremo. Skledo pokrijemo s folijo za ohranjanje svežine in pustimo, da se marinirajo vsaj 90 minut.Potem prestavimo bedrca v pekač, prekrit s papirjem za peko. Malo jih še posolimo in pokapamo z oljčnim oljem. Pečico segrejemo na 200 stopinj in bedrca pečemo od 50 do 60 minut, na polovici peke jih obrnemo. Ko postanejo lepo zapečena, jih vzamemo iz pečice.Ponudimo jih z zelenjavo ali pečenim krompirjem.

Menopavza je zadnja menstruacija, ki jo določimo za nazaj, ko menstrualna krvavitev izostane več kot leto dni. Konča se obdobje plodnosti in nastopi novo obdobje po menopavzi, v katerem ženske ob podaljševanju življenjske dobe preživijo kar tretjino svojega življenja.Menopavza je trajno prenehanje menstruacije in je večinoma izid postopnega naravnega prenehanja delovanja jajčnikov v obdobju, ki se imenuje klimakterij. Obdobje klimakterija, ki traja 5 do 10 let okoli menopavze, delimo na predmenopavzo, ki je dejansko obdobje od urejene menstruacije do mene, obmenopavzo, ki obsega več let pred zadnjo menstruacijo in po njej – menstruacije postanejo neredne in lahko se začnejo navali vročine – menopavzo, ki je zadnja menstruacija, ter pomenopavzo, ki traja od zadnje menstruacije do konca življenja.Težave v menopavziNaravna menopavza lahko nastopi že po 40. letu starosti, v povprečju pa ženske menstruacijo izgubijo pri 52 letih. O prezgodnji menopavzi govorimo, če nastopi pred 40. letom, o zgodnji, če nastopi pred 45. letom, iatrogena menopavza pa je povzročena z ginekološkimi posegi (odstranitev jajčnikov). Pri naravnem poteku v klimakteričnem obdobju postopno usiha delovanje jajčnikov, kar lahko traja tudi nekaj let. Pri tem nastaja v jajčnikih vedno manj ženskih (estrogenov in progesterona) in moških (testosterona) spolnih hormonov. Ker je to naravni proces, se organizem na spremenjeno stanje odzove tako, da druga tkiva in organi prevzamejo vlogo izločanja teh hormonov. Kako dobro to izločanje deluje, pa je odvisno od telesne in duševne pripravljenosti ženske, njenih odzivov na stres, od genetske zasnove, prehrane in psiholoških dejavnikov.Za menopavzo so značilne motnje menstruacijskega cikla. Najprej se dolžina cikla skrajša za nekaj dni, nato se lahko podaljšuje. Krvavitve lahko postanejo močnejše ali šibkejše, daljše ali krajše, pri nekaterih ženskah pa menopavza nastopi naenkrat, brez teh sprememb. Plodnost v tem obdobju sprememb sicer upada, zanositev pa je še vedno mogoča, zato je preprečevanje neželene nosečnosti potrebno še leto dni po menopavzi. Pojavijo se tudi znaki neravnovesja hormonov. Najbolj znani so oblivi vročine (navali krvi predvsem v glavo in vrat z rdečico in vročico), nočno znojenje, vrtoglavica, nespečnost, glavobol, utrujenost, razbijanje srca, tiščanje pri srcu, bolečine v želodcu, motnje razpoloženja in koncentracije ter manjša želja po spolnih odnosih. Med pozne težave sodijo suha koža, izpadanje las, bolečine v kosteh in sklepih, suha nožnica in bolečine ob spolnih odnosih. Manj spolnih hormonov pa posredno vpliva tudi na druge hormone v telesu oziroma na njihovo izločanje. Tako je v tem obdobju lahko moteno tudi delovanje ščitnice, zvišajo se vrednosti krvnega tlaka in holesterola v krvi, poveča se tveganje za aterosklerozo. Zmanjšana vsebnost estrogena tako dolgoročno povečuje tveganje za nastanek osteoporoze in srčno-žilnih bolezni. Če smo ženske do menopavze s svojimi spolnimi hormoni zaščitene pred boleznimi srca in ožilja, se že nekaj let po menopavzi pri tveganjih povsem približamo moškim.Kako si lahko pomagate same?Priporočljiva je uravnotežena prehrana s polnovrednimi živili, zelenjavo in sadjem ter redni obroki. Pri tem dajte prednost uživanju živil, ki vsebujejo rastlinske estrogene (fitoestrogene). Mednje sodijo soja in sojini izdelki, lan, oreščki, ovseni kosmiči, pšenica, jabolka. Zaužiti je treba dovolj vitaminov in mineralov, zelo pomembna je redna telesna dejavnost, prilagojena sposobnostim. Gotovo pomaga dovolj spanja, nadledvična žleza, ki je ključna pri tako imenovani življenjski energiji, se najbolj obnavlja po polnoči, zato je priporočljivo leči k počitku do desete ure zvečer. Pomembna je opustitev kajenja, saj kajenje zmanjšuje delovanje žlez, ki izločajo spolne hormone in pospešuje razgradnjo spolnih hormonov. Omejiti je treba uživanje prečiščenih ogljikovih hidratov (sladkor, bela moka), alkohola in kofeina (ta splavlja kalcij iz kosti, priporočeni sta do dve skodelici na dan). Ključna je tudi skrb za dobro duševno počutje, zadovoljstvo in osebno srečo. Pri izraženih klimakteričnih simptomih pri prezgodnji, zgodnji in iatrogeni menopavzi je smiselno zdravljenje s hormoni. Hormonsko terapijo predpiše ginekolog, a ni primerna za vsako žensko: ima nekatere omejitve ter zahteva redno spremljanje in dodatne preiskave.Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine

Videli boste, kakor oblikovno različne so izbrane pesmi: nekatere so pisane v notranjem ritmu, druge se povsem opirajo na rimani verz. Nastale v različnem času trkajo na našo občutljivost in privabijo ob branju na plan naše spomine in premišljevanja. Poezija je pač najbližja človekovi duši, se je najbolj dotakne – toda le, kadar ne tone v hrupu vsakdanjega sveta. V tišini zazvenijo stihi, uglašeni na najgloblje strune človekove duše. In pesnice so pretanjene znanilke tega.V. K.On je bil veterOn je bil veter –gorje, če sem se naslonila nanj:padla sem, si potolkla roke in obraz.On je bil veter:rad mi je kuštral lase,mi odpenjal obleko,žvenketal z odpadlimi listikakor s cekini,mršil je trate, gore in oblakein pletel gladino vode v bele čipke,da me ni plašilo, kar je v globini.To je bil veter:drevje je pelo,trava je božala moje noge,cvetlice so se klanjale,kadar je hodil z menoj,oblaki so se razgrinjali,če sem želela, da sije sonce,visoka rž je drhtela kot dlaka psa,ki se dobrika gospodarici.Od vsepovsod so se oglašaliptičji napevi in klici.To je bil veter.Kadar je hodil z menoj,je še prah na cestah oživelin zrak je zacvetel.On je bil veter.Kolikokrat sem si potolkla roke in obraz,ko sem se naslonila nanj.Vse se je zacelilo.Svet je bil poln šepetov,žarečih oblakov in sanj,drhtel je kakor srce na pomlad.Človek je bil mlad ob tem vetru.Neža MaurerPotovanje k tebiK tebi potujemvse svoje življenje.In ko bo življenja konec,kako bom potovala?Pridi mi naproti!Hodim zelo počasi,a se nikoli ne utrudim.Moje življenjeje potovanje k tebi.Neža MaurerVse si želimSreča si, moje veselje,moje hrepenenje.naj te objamem trdno,naj čutim, kako imam v naročjuvse, kar želim.Vse, kar želim?Otroka želim.Tvojega otroka. Najinega otroka.In objel si me in ljubil si meIn rodil se je tvoj otrok –najin otrok.Držim ga rahlo objetega,niham z njim sem in tjain čutim, da imam v naročjuvse, kar želim.Vse, kar želim?Tebe želim, ljubi moj,najina potepanja,plese na vaških veselicah,pogovore v mraku,najino brezskrbno ljubezen,večere objemov in poljubov,ko čutim, da si moja sreča,moje veselje, moje hrepenenje –vse, kar želim.Vse, kar želim?Niham od tebe k otroku,od otroka k tebi –od brezskrbnosti k skrbi,od otroškosti k zrelosti,od želje k odrekanju,od sreče k sreči –kot vrba niha od vode k nebuin spet k vodi.Kaj si želim?V vodi blesti zvečer sijajen,zlat mesec.Po prstih grem k njemu, ga božam,neslišno se razdeli v množico drobnih,sijajnih mesecev.Trznem kvišku, drhtim od želje,da bi bil v vodi spet en sam velik,zlat mesecin jaz na bregu brezskrbna deklica.In že je v mirni vodien sam velik, zlat mesec –jaz pa sežem z roko do gladine,jo pobožam in razburkam.Vse si želim.Neža MaurerČakamNe razumem, kod hodiš.Vsaj pisal bi.Ne trdim, da sem le tvoja –in vendar sem ti zvesta;vse drugo je tako, da se preživi,da ostanem sveža in željnaza tvojo vrnitev.Kaj bi z izmučeno dušoin pustim telesom?Vem, kakšno žensko imaš rad.Tebe čakam – in sem nejevoljna,ker te dolgo ni.Tebe čakam – in sem srečna,da te čakam.Ne razumem, kod hodiš toliko časa.Nikoli te nisem čakala zaman.Pravijo, da te ni več,da si le prst v prsti.Vseeno je, kaj pravijo.Še to je vseeno, kaj si.Prišel boš, ker te čakam.Nikoli te nisem čakala zaman.Neža MaurerZimsko upanjeLedeni veter nosi spominev naročje snežene zime.V obrisih davnine se bohotijogradovi sreče.Na vrtu ljubezni vznika škrlatni cvet.Tam šepeče pomlad zveneče besedezvestobe, predanosti.Ptice prinašajo neizpete pesmi.Vedno znova vzklije življenje.Vse to daje neuničljivo upanje in toplino.V premrle roke razpreda obljube neminljivosti.Marija BajtLjubezen je v zrakuLjubezen je v zraku,na vsakem korakuse čuti pomladin vsakdo nekoga ima rad.Ljubezen je v zraku,v njenem vodnjakuse že marsikdo je napilin sreče v dvoje naužil.Ljubezen je v zraku,najraje v mrakuse k srcu skloni srce,v dvoje življenje lepše je.Marija BajtNoč ima svojo močNoč ima čudežno moč,rek, saj ga poznaš.Dih zadržan,plaha iskanja,isti odgovor na nova,zmerom enaka vprašanja.Sega do zvezdvečna obljuba ljubeznikomaj rojene,ki se odloči predati.Radost združitve,strah zatajen,zmaga, poraz,sila nečesa,kar še ne more imeti imena,vendar je sonce življenja,luč iz vesolja,večnosti seme.Lina LavrenčičZdružitevPogled se kot bosa stopinjaprevidno je dvignildo mojih oči. Nasproti sva stala –tonilo je vse okrog naju,le čas je tiktakal –in merila svoje moči.Našli sta se dve polovici,z dlanjo v dlaneh prestopilista prag – kakor luč.Sledita stopinjam bogov.Dveh src srečni vrisk jevesolje napolnil:sesul se je svet in rojeva se nov!Lina LavrenčičSrečanjeSredi poti sva obstala,ko sva se srečala nekoč,v pozdrav sva si roki podala,bil poletni dan je vroč.Ali smem dekle kdaj pritina tvoj dom, si vprašal me,se s tvojimi pogovoritiin s teboj, če ljubiš me?Nisem ti odgovorila,hitro sem odšla od te.Vendar naju je združilotisto prvo srečanje.Ančka ŠumenjakPesemNa okno se je naslonilain prisluhnila v polnoč.V daljavi pesem se je zlilamed šumenjem vetra v noč.Kdo pa poje tam v daljavi,Kdo pa poje tak lepo?Fant tvoj – njeno srce pravi,da prepeva ji v slovo.Pa se je srce zmotilo,pesem ji je pel v pozdrav.Še eno leto ni minilo,ji prstan je poročni dal.Ančka ŠumenjakLovi me z vetromLovi me z vetrom,lovi me s temo,lovi me z mislijo –ne uloviš me!Ne najdeš –kdo mi daje svetlobo.Kaj morem,če ne verjameš,da žarim iz sebe.Neža MaurerPrebrskajte po LEPOSLOVJU Založbe Kmečki glas.

Sestavine za testo: 1 kocka kvasa Fala, 2 dl mleka, 800 g moke, 100 g kisle smetane, 50 g sladkorja, 50 g masla, 2 rumenjaka, 2 jajci, 2 žlici olja, 2 kavni žlički soli, pomarančna lupinica; za nadev: 2 dl smetane, 5 dl mleka, 1 strok vanilje, 1 vrečka vaniljevega pudinga, 3 rumenjaki, 1 žlica jedilnega škroba (npr. Gustin), 4 žlice pšeničnega zdroba, 50 g sladkorja, 4 beljaki, 1 žlica ruma, 30 g masla, jajce za premazNaredimo testo. Kvas raztopimo v mlačnem mleku in ga prilijemo k presejani moki. Moki dodamo jajci in rumenjaka, kislo smetano, sladkor in sol ter zamesimo kvašeno testo. Med mešanjem postopoma dodajamo na lističe narezano maslo in olje po kapljicah. Ko so sestavine dobro premešane med seboj, dodamo še pomarančno lupinico, premešamo in posodo s testom pokrijemo ter damo testo vzhajati.Med vzhajanjem pripravimo nadev. Strok sveže vanilje prerežemo in postrgamo semena. Smetano in 3 dl mleka zavremo s semeni vanilje. Rumenjaka zmešamo z 2 dl mleka in dodamo prašek za puding, ki smo mu prej primešali žlico sladkorja in jedilnega škroba, ter vse skupaj z zdrobom prilijemo vrelemu mleku. Nadev kuhamo približno 5 minut med stalnim mešanjem. Iz beljakov stepemo sneg, ki mu postopoma dodajamo sladkor, na koncu pa še žlico ruma. Tega vmešamo v še topel nadev in ga damo hladiti.Naredimo buhtlje. Vzhajano testo stresemo na pult, ga razvaljamo na prst debelo in razrežemo na kvadrate. Na sredino vsakega koščka testa položimo žlico nadeva in testo stisnemo skupaj ter oblikujemo buhtelj. Tega s strani, ki bo na dnu pekača, povaljamo v raztopljenem maslu in ga položimo v pekač. Ko zapolnimo z buhteljni cel pekač, jih premažemo s stepenim jajcem in jih damo še enkrat vzhajati za 30 minut. Nato pekač postavimo v vročo pečico in buhteljne pečemo približno 40 minut pri 180 stopinjah.