Vlasta Kunej KMEČKI GLAS

Prijatelji (13)
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Ziliute88edita Edita
REVIJA O KONJIH
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Kristijan Hrastar KMEČKI GLAS
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
KMEČKI GLAS
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Spremljevalci (4)
Katja Rebolj
Marja Mavse

Kategorija: Kotiček.za.zdravje

NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Rogljički in košarice z mandlji
Browniji z malinami
Kratka zgodba za deževen večer
Iz jušnika se kadi!
Magnezij - mineral proti stresu
Pekoča usta in bolečine v jeziku
Torte s sadjem
Slane pite
Izguba zavesti
Hitro pripravljeno kosilo: testenine
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
advent
( 1 )
afte
( 1 )
ajda
( 1 )
ajvar
( 1 )
Alkohol
( 1 )
anemija
( 1 )
astma
( 1 )
avokado
( 1 )
Beremo
( 1 )
bezeg
( 1 )
biftek
( 2 )
bleki
( 1 )
bobići
( 1 )
boranja
( 1 )
bovla
( 1 )
branje
( 5 )
buče
( 1 )
bučke
( 1 )
buhtlji
( 2 )
burek
( 1 )
čaji
( 1 )
čemaž
( 2 )
chutney
( 1 )
Cimet
( 1 )
čipke
( 1 )
cmoki
( 2 )
covid
( 1 )
covid19
( 3 )
črtica
( 1 )
demenca
( 3 )
Dr
( 1 )
džemi
( 1 )
februar
( 1 )
filmi
( 1 )
fokača
( 2 )
frtalja
( 1 )
gin
( 1 )
gluten
( 1 )
golaž
( 4 )
gripa
( 1 )
hobi
( 2 )
hobiji
( 1 )
hokaido
( 1 )
HPV
( 1 )
hren
( 1 )
humus
( 1 )
imunost
( 1 )
Izleti
( 1 )
jabolka
( 2 )
jeglič
( 1 )
juhe
( 11 )
jurjevo
( 1 )
kap
( 1 )
kape
( 1 )
kaša
( 1 )
kaše
( 1 )
kečap
( 1 )
klopi
( 1 )
kolači
( 1 )
kolagen
( 1 )
koline
( 1 )
kosilo
( 1 )
kostanj
( 1 )
krača
( 1 )
kresnik
( 2 )
krofi
( 1 )
kroketi
( 1 )
kruh
( 1 )
lazanja
( 2 )
lignji
( 1 )
limone
( 1 )
Lokvica
( 1 )
lovor
( 1 )
mango
( 1 )
melanom
( 1 )
Metlika
( 1 )
moke
( 1 )
Muriša
( 2 )
njoki
( 1 )
noma
( 1 )
oamke
( 1 )
obara
( 1 )
ocena
( 1 )
ograje
( 1 )
omlete
( 1 )
paelja
( 1 )
pašjon
( 1 )
pasta
( 1 )
pasulj
( 1 )
peka
( 1 )
pesto
( 1 )
pik ose
( 1 )
pire
( 1 )
pite
( 1 )
pohod
( 1 )
polenta
( 1 )
polpete
( 2 )
pomlad
( 1 )
postrvi
( 1 )
potice
( 2 )
prelivi
( 1 )
primule
( 1 )
pust
( 2 )
putika
( 1 )
ramstek
( 1 )
ravioli
( 2 )
rebrca
( 1 )
recepti
( 1 )
regrat
( 1 )
repa
( 1 )
rez
( 1 )
rezanci
( 1 )
rezine
( 1 )
rižote
( 2 )
romani
( 1 )
romesco
( 1 )
rosti
( 1 )
rulada
( 2 )
rulade
( 1 )
shramba
( 1 )
shranki
( 6 )
sir
( 1 )
sirij
( 1 )
sirup
( 1 )
Sivka
( 2 )
škarje
( 1 )
sladice
( 10 )
slamnik
( 1 )
slive
( 1 )
solata
( 1 )
solate
( 2 )
Solzice
( 1 )
sorbet
( 1 )
Sternen
( 1 )
stres
( 1 )
strije
( 1 )
sufle
( 1 )
tartini
( 1 )
tetanus
( 1 )
torta
( 1 )
torte
( 3 )
trata
( 1 )
udarci
( 1 )
Uši
( 1 )
v
( 1 )
varice
( 1 )
vitkost
( 1 )
voda
( 1 )
vrata
( 3 )
Vraže
( 1 )
Vrba
( 1 )
Vrt
( 5 )
zakuhe
( 1 )
zaprtje
( 1 )
žar
( 2 )
zaseka
( 1 )
zavitki
( 1 )
zdravje
( 1 )
zelje
( 1 )
žetev
( 1 )
žganci
( 1 )
zgodba
( 1 )
zgodbe
( 3 )
IŠČI PO ARHIVU
November 2022
PTSČPSN
123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
282930

Magnezij - mineral proti stresu

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
23.11.2022 16:42 (pred 4 dnevi)

Lahko bi ga poimenovali mineral sprostitve in najmočnejše orožje proti stresu ter boju proti nespečnosti. Kot kofaktor v telesu sodeluje pri več kot 300 encimskih reakcijah. Pomembno je, da ga uživamo uravnoteženo.

Magnezij je za človeško telo in zdravje nujno potreben mineral. Sodeluje pri številnih procesih v našem telesu: pri uravnavanju delovanja mišic in živčevja, krvnega sladkorja in krvnega tlaka, gradnji kosti in presnovi beljakovin, izgorevanju ogljikovih hidratov in maščob, delitvi celic in prenašanju sporočila med živci in mišicami.

Priporočene količine

Dolgotrajni premajhni vnosi magnezija lahko vodijo v njegovo pomanjkanje. Vsrkavanje magnezija poteka večinoma v predelu tankega črevesja, nato vstopa v plazmo, kjer je večinoma v ionski obliki, nekaj pa je vezanega tudi na beljakovine. Pri zdravih osebah, ki vnašajo v telo s hrano premalo magnezija, ga pomagajo ledvice zadrževati v telesu tako, da zmanjšajo njegovo izgubo z urinom, zato je pri teh ljudeh pomanjkanje magnezij

Kako se stara naše telo

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
04.11.2022 15:21 (Nov 04, 2022)

Starati naj bi se začeli že ob rojstvu, torej se staramo vse življenje. Na zunaj so najopaznejši sivi lasje, pešanje vida in gubice, staramo pa se tudi v telesu. Z leti se spremeni sestava telesa, pride do povečanja maščobnega in upada mišičnega ter kostnega tkiva pri obeh spolih. Po 65. letu pa se splošno zmanjša tudi telesna teža. Pogosta je tudi starostna naglušnost, poveča se tveganje za poškodbe.

Staranje je običajen fiziološki proces, ki se po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) začne z rojstvom in konča s smrtjo, načeloma pa naj bi se staranje začelo po dopolnjenem petinšestdesetem letu.

Kaj se dogaja z našo mišično maso, pljuči in srcem?

Mišična moč je največja okoli tridesetega leta, po petdesetem letu pa se mišična moč in zmogljivost zmanjšujeta za 1 do 2 odstotka na leto. Po šestdesetem letu je upad 3 do 4 odstotke na leto, pozneje pa še hitrejši. Sarkopenija je s starostjo pogojen generalizirani napredujoči upad mišične mase, moči in zmogljivosti, ki vodi v

Smrčanje

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
28.10.2022 12:52 (Oct 28, 2022)

Smrčanje nastane zaradi vibracij ali obstrukcij v dihalni poti. Včasih pa smrčanje ni le nadležno nočno razgrajanje, ampak resen znak, ki opozarja na motnje dihanja med spanjem in na možnost nastanka zdravstvenih težav.

Smrčanje povzroča plapolanje mehkega neba. Ko se žrelne mišice med spanjem sprostijo, se presek dihalne poti zoži, poveča se hitrost potovanja zraka, kar privede do padca tlaka v zgornjem delu žrela. Posledično pride do dvigovanja mehkega neba in jezička (uvule), njunega vibriranja in pojavi se glasno smrčanje.

Obstruktivna apneja v spanju (OSA)

Smrčanje ali vibracija je torej posledica zoženja ali zapore na enem ali pogosteje več mestih. Za premagovanje dihalne ovire je potreben velik trud med spanjem, ki je namenjeno počitku. Uživanje pomirjeval, uspaval in alkohola pred spanjem tudi poslabša ali sproži smrčanje zaradi povečane ohlapnosti mišic mehkega neba. Podobno je pri spanju na hrbtu, saj mehko nebo pade v tem položaju nazaj in utesni prehod zraka za njim. S smrč

Zaprtje

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
28.10.2022 12:44 (Oct 28, 2022)

Za zaprtje je značilno redko iztrebljanje majhnih količin blata s pridruženim mučnim napenjanjem ali pa zatrditev oziroma zasušitev blata, tako imenovana zapeka. Pogosteje prizadene ženske kot moške, v starosti pa ima z njim težave več kot polovica ljudi.

Ljudje se med seboj razlikujemo tudi po pogostnosti odvajanja blata. Nekateri iztrebljajo večkrat na dan, spet drugi zgolj enkrat na teden, za oboje je to normalno. Če pa se pri nekom spremeni pogostnost iztrebljanja, količina blata ali se med samim iztrebljanjem spreminjajo značilnosti blata, moramo postati pozorni.

Kaj povzroči zaprtje

Najpogostejši vzrok kroničnega zaprtja tiči v sodobnem načinu življenja s premalo telesne dejavnosti in v industrijsko predelani hrani s premalo vlakninami. Ker v življenju veliko preveč presedimo, je gibanje črevesja upočasnjeno, trebušne mišice pa oslabele. Zaradi pomanjkanja časa pogosto zadržujemo ali odlagamo iztrebljanje, tako ostaja blato dalj časa v črevesju, voda se vsrka in blato postane zat

Krvavitev iz nosu

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
18.10.2022 13:50 (Oct 18, 2022)

Epistaksa ali krvavitev iz nosu je zelo pogosta, le izjemoma pa ogroža življenje. Večinoma povzroči veliko nelagodja, še posebno, če se pojavlja pogosto. Vsaj 60 odstotkov ljudi vsaj enkrat v življenju doživi krvavitev iz nosu, okoli 6 odstotkov ljudi pa zaradi nje potrebuje zdravniško oskrbo.

Krvavitve iz nosu se najpogosteje pojavljajo pri mlajših od 10 let in starejših od 70 let. Delimo jih na prednje, ki so najpogostejše (vsaj 90 odstotkov) in izvirajo iz žilnega prepleta v hrustančnem delu nosne pregrade (Kiesselbachovega pleteža). Kri skozi nosnici priteka naprej na obraz, tovrstne sprednje krvavitve pa so navadno nenevarne in blage. Značilne so predvsem za otroke in starejše od 50 let, ob pogostih ponovitvah teh krvavitev pa je treba obiskati zdravnika. Veliko redkejše pa so krvavitve iz zadnjega dela nosne votline, ki izvirajo iz žilja zadnjega dela nosu in so navadno tudi resnejše, obilnejše in zahtevajo zdravniško oskrbo.

Najpogosteje ni nevarna

Krvavitev iz nosu lahko nastan

Atrijska fibrilacija

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
09.10.2022 23:03 (Oct 09, 2022)

To je ena najpogostejših motenj srčnega ritma pri odraslih, njena pojavnost s starostjo narašča, prisotna je pri približno desetih odstotkih ljudi, starejših od 75 let.

Poglavitni dejavnik tveganja za atrijsko fibrilacijo je starost. Na ta dejavnik  ne moremovplivati, zato je pomembno poznati še druge razloge. Dejavniki tveganja za njen nastanek so tudi povišan krvni tlak, srčno popuščanje, ishemična bolezen srca, okvare srčnih zaklopk, določene pljučne bolezni, sladkorna bolezen, okužba, preveč aktivna ščitnica, debelost, alkohol … Bolezen je približno enako zastopana med spoloma in vsemi rasami.

Značilen je nereden srčni utrip

Atrijska fibrilacija nastane zaradi nenormalnega načina prevajanja električnega impulza v zgornji polovici srca (preddvorih), zato krčenje zgornje in spodnje polovice srca ni več usklajeno. Gre torej za popolnoma nepravilno krčenje preddvorov (atrijev), ki se pokaže kot nereden srčni utrip s spreminjajočo se, navadno povišano frekvenco. Preddvori utripajo v las

Vstop v vrtec in »vrtčevska« obolenja

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
29.09.2022 16:23 (Sep 29, 2022)

Vstop v vrtec pomeni za večino otrok prvi stik z večjo skupino otrok enake starosti in s tem tudi pogostejši stik s povzročitelji najrazličnejših nalezljivih bolezni. Njihov še nezreli imunski sistem je tako na veliki preizkušnji in zato, razumljivo, kdaj tudi zbolijo.

Začetek obiskovanja vrtca, kot vsaka velika sprememba v utečenem življenju in navadah, seveda otrokom prinese tudi neko raven stresa, še posebno najmanjšim, še ne enoletnim malčkom, ki se uvajajo v vrtec. Žal otroka ne moremo povsem zavarovati pred raznimi obolenji, ki ga čakajo v vrtčevskem obdobju. Še dobro, da so vzdržljivi in se hitro navadijo na nove okoliščine. Tako se s časom in zorenjem imunskega sistema tudi bolezni umirijo.

Najpogostejša so prehladna obolenja

Pri otrocih so vsekakor najpogostejša razna prehladna obolenja, ki jih vsak otrok preboli kar od 8 do 10 na leto. Daleč najpogostejši povzročitelji prehladnih obolenj majhnih otrok so različni virusi. Značilna slika je smrkanje, lahko tudi kašljanje, saj g

Nespečnost

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
14.09.2022 16:50 (Sep 14, 2022)

Najpomembnejše je poiskati vzrok nespečnosti, bistvo zdravljenja je zagotovitev ustrezne kakovosti in normalnega ritma spanja.

Odrasla oseba potrebuje od 7 do 9 ur spanja na dan za normalno delovanje. O pravi nespečnosti lahko govorimo, ko se pojavljajo težave najmanj mesec dni vsaj trikrat na teden. Pogosta prebujanja, težave pri uspavanju, zgodnje jutranje zbujanje vodijo v utrujenost podnevi in dnevno zaspanost. Hujša nespečnost se lahko kaže z glavobolom, utrujenostjo, bolečinami v mišicah, razdražljivostjo, motnjami koncentracije pa tudi s težavami pri dihanju. Za nespečnostjo pogosteje trpijo ženske in starostniki, kot najpogostejša motnja spanja naj bi na leto prizadela od 10 do 30 odstotkov odraslih.

Vzroki nespečnosti so številni

Nespečnost lahko povzročajo različne telesne in duševne bolezni, nezdrave spalne navade, nekatere učinkovine in biološki dejavniki. Nekatere bolezni same povzročajo nespečnost, spet druge pa povzročijo nelagodje, ki lahko moti spanje. Nespečnost povzr

Kako zmanjšamo stres po dopustu

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
07.09.2022 16:20 (Sep 07, 2022)

Stres je naraven odziv telesa na dogodke, ki nas ogrožajo ali spravijo iz ustaljenih tirnic. Ko zaznamo nevarnost (lahko je realna ali namišljena), se naše telo samodejno odzove in nas želi pripraviti na soočenje z določeno nevarnostjo. Namen stresnega odziva je, da nas zavaruje pred nevarnostmi.

V normalnih okoliščinah stres omogoča, da smo osredotočeni, motivirani, pozorni. V nevarnosti pa omogoča, da se hitro odzovemo na dražljaj ali se branimo. Stresni odziv tudi pomaga pri uspešnem soočanju z dnevnimi obveznostmi. Po določenem času pa se lahko zgodi, da stres ne pomaga več, temveč postane grožnja našemu zdravju, počutju, produktivnosti, odnosom z drugimi in nasploh poslabša kakovost življenja.

Tudi dopust je lahko stresen

Dopust je čas, ko se končno lahko sprostimo, se prepustimo trenutku in preprosto uživamo. Strokovnjaki priporočajo tri tedne nepretrganega dopusta, najmanj pa vsaj 14 dni hkrati. Možgani takrat sproščajo več serotonina in dopamina, hormonov sreče.  Kljub temu pa

Žolčni kamni in druge težave z žolčem

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
07.09.2022 16:15 (Sep 07, 2022)

Žolčnik in jetra povezuje skupni žolčevod, ki je kot nekakšna cevka med njima in tankim črevesom. Po mastnem obroku se žolčnik krči in začne izločati žolč, ki lajša prebavo maščob v nadaljnjem poteku prebave po črevesju.

Težave z žolčnikom se pokažejo, če se pojavi ovira v iztoku žolča po žolčevodu, ki jo najpogosteje povzročata žolčni kamen ali vnetje žolčnika. Žolčnik je na srečo tak organ, da je življenje brez njega mogoče, in jetra izločajo dovolj žolča za normalno prebavo. Če je žolčnik z operacijo odstranjen, izteka žolč iz jeter naravnost v tanko črevo.

Žolčni kamni

Žolčne kamne naj bi imela kar do petina odraslih. So ena najpogostejših bolezenskih nadlog. To so skupki kristalov v žolčniku (holecistolitiaza) ali žolčevodih (holedoholitiaza). Kamni so različnih velikosti, merijo lahko tudi do nekaj centimetrov. Pogostejši so s starostjo, pomembna je tudi dednost. Lahko se pojavijo tudi pri otrocih in nosečnicah. Debeli ljudje imajo žolčne kamne kar trikrat pogosteje kot tisti z n

Težave z ušesi poleti

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
19.08.2022 15:42 (Aug 19, 2022)

Med poletno plavalno sezono se zaradi daljšega stika z vodo med vodnimi dejavnostmi tako otrokom kot tudi odraslim pogosteje pojavljajo težave, povezane z zunanjim ušesom. Kakšne ušesne težave nas lahko pestijo poleti in kako si lahko pomagamo?

Med plavanjem, kopanjem, potapljanjem voda vdre v uho, po aktivnosti pa se običajno hitro posuši in ne povzroča neprijetnosti. Če pa vode iz sluhovodov ne uspete odstraniti, tvegate vnetje zunanjega ušesa, saj so lahko v vodi v bazenih pa tudi v morju prisotne različne bakterije in glivice. Ob stiku z vodo postane koža sluhovoda vlažna in zmehčana ter dovzetnejša za razne okužbe. Vnetje sluhovoda se kaže kot srbenje, močna bolečina, pojavi se lahko izcedek iz ušesa. Sluhovod je močno pordel, lahko oteče, se zoži, lahko se poslabša sluh.

Težave z ušesnim maslom

Voda pa lahko povzroča tudi težave z nastankom ušesnih čepov. Ušesno maslo ali cerumen ni umazanija, temveč naravni izloček ceruminalnih žlez za zaščito kože sluhovodov. K nastanku ušesnih

Ko piči osa ali čebela

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
05.08.2022 15:06 (Aug 05, 2022)

Ose in čebele človeka sicer ne napadajo, a kaj hitro se lahko zgodi, da pičijo povsem po nesreči in zato je dobro vedeti, kaj moramo ob tem neljubem dogodku storiti.

Katera žuželka nas je sploh pičila?

Pomembno je, da ugotovimo, katera žuželka nas je sploh pičila. Čebela ob piku umre, saj njeno želo po piku ostane v koži, osa pa preživi, po piku lahko želo izvleče in piči večkrat zapored, tudi isto žrtev. Čebela žela ne more izvleči, to ostane na mestu vboda in ga je treba previdno in čim prej odstraniti. Čebelje želo ima namreč pritrjen mešiček s strupom, ki se sprosti v dveh do treh minutah. S hitro odstranitvijo tako preprečimo sprostitev strupa in ublažimo posledice. Želo prepoznamo kot drobno črno točko, priporočljivo je, da ga odstranimo s pinceto, lahko si pomagamo tudi s plastično kartico, denimo z osebno izkaznico ali bolj topim rezilom noža. Po piku začnemo čim prej hladiti vbodno mesto, saj s tem zmanjšamo vnetni odziv in upočasnimo prodiranje strupa v krvni obtok. Nekateri

Glavobol

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
02.08.2022 13:24 (Aug 02, 2022)

Poznamo več kot 200 različnih vrst glavobolov. Kaj povzroča večino glavobolov, ni povsem jasno, vzrok je znan pri le okoli 10 odstotkih glavobolov. Glavobol večinoma ne ogroža našega življenja, zelo redko pa je lahko znak resnega bolezenskega stanja. Zato je pomembno vedeti, kdaj je zaradi njega čim prej treba obiskati zdravnika.

Glavobola ne moreta povzročati možgansko tkivo in lobanja, ker nimata živcev za zaznavanje bolečine. Bolečino lahko zaznavajo krvne žilice v glavi in vratu, prav tako tkivo, ki obkroža možgane, in nekateri večji živci, ki izvirajo iz možganov. Bolečino lahko zaznavajo tudi skalp, sinusi, zobje, mišice in sklepi v vratu.

Najpogostejša tenzijski glavobol in migrena

Tenzijski glavobol je najpogostejša oblika glavobola, to je večinoma blažja oblika, ki se pojavlja občasno. Značilna je topa ali stiskajoča bolečina na obeh straneh glave, navadno traja od 20 minut do dve uri. Lahko ga spremlja tudi bolečina v ramenih ali vratu. Fizična dejavnost ne poslabša glavobola

Prepoznajte znake dehidracije

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
27.07.2022 16:00 (Jul 27, 2022)

Zaradi vsakodnevnih izgub vode in elektrolitov (z znojenjem, dihanjem, odvajanjem vode, blata itn.) je za vzdrževanje ravnovesja vode v telesu bistveno zadostno uživanje tekočin, saj že blaga izsušitev ali dehidracija zelo zmanjša telesne in duševne sposobnosti. Najprimernejša pijača za odžejanje in nadomeščanje izgubljene telesne tekočine je pitna voda iz pipe.

Naše telo vsebuje od 60 do 75 odstotkov vode, večina je je v krvi in mišicah. Je nujna za naše preživetje, saj vsi presnovni telesni procesi potekajo v raztopinah, odpadni presnovki pa se s tekočino skozi ledvice izločajo iz telesa. Z uravnavanjem količine telesnih tekočin poteka tudi uravnavanje telesne temperature, saj se na primer s potenjem telesna temperatura znižuje. Ob premajhnem vnosu tekočin pa se posledično zmanjša volumen krvi, kar vodi v zmanjšano oskrbo tkiv s kisikom in hranili.

Najpomembenjše je, da prepoznamo opozorilne znake, ki nakazujejo, da se količina vode v našem telesu zmanjšuje. Na to nas opozarja občut

Skrb za oči poleti

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
20.07.2022 15:11 (Jul 20, 2022)

V poletnih mesecih so tudi pogostejša vnetja oči. Kaj je treba storiti, da jih obvarujemo? Tako kot kožo je treba poleti pred škodljivimi UV-žarki in sevanjem zaščititi tudi oči. Ultravijolični žarki, ki dosežejo oko, se zberejo na njegovi površini, roženici. Nekateri prehajajo skozi zenico vse do očesne leče, manjši del pa jih prodre v globlje dele očesa vse do mrežnice.

Škodljivi učinki se z leti seštevajo

Kratkotrajna izpostavljenost UV-žarkom povzroča opeklino na očesni roženici, ki je podobna sončni opeklini kože, lahko pride tudi do opekline nežne kože vek in okolice očesa. Dolgotrajna izpostavljenost vročemu poletnemu soncu je še nevarnejša, saj lahko privede do nastanka sive mrene, poškodbe očesne mrežnice, povzroči lahko kožnega raka na vekah. Svoje oči na prostem najbolje zaščitimo tako, da nosimo zaščitna sončna očala, ki morajo povsem absorbirati UVA- in UVB-žarkov ter večino modre svetlobe. Priporočljiva je izbira velikih okvirjev s stranskimi ščitniki, saj zaščitijo tudi

Med kopanjem ne pozabimo na varnost

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
20.07.2022 14:58 (Jul 20, 2022)

Morje, reke in jezera so v Sloveniji načeloma čisti, več previdnosti je potrebno pri kopanju v bazenih. Kakšnim tveganjem smo izpostavljeni med kopalnimi užitki?

Na vseh naravnih kopalnih vodah se izvaja nadzor nad kakovostjo vode z državnim monitoringom (spremljanjem) kakovosti naravnih kopalnih voda v času kopalne sezone, ki traja na celinskih vodah od 15. junija do 31. avgusta, na morju pa od 1. junija do 15. septembra. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje priporočajo kopanje oziroma plavanje le tam, kjer se spremlja kakovost kopalne vode, in ne na nenadzorovanih območjih vodnih površin. Informacije o kakovosti kopalnih voda so dostopne tudi na spletnih straneh Agencije RS za okolje (ARSO).

Tveganje za zdravje

Voda in njena okolica sta lahko onesnaženi iz različnih vzrokov, denimo zaradi izločanja in spiranja fekalne umazanije s površine telesa, izločkov iz oči in žrel kopalcev, iztrebkov živali. Površinske kopalne vode lahko onesnažujejo tudi komunalne in industrijske odpadne

Krčne žile

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
15.07.2022 16:07 (Jul 15, 2022)

Venske zaklopke v povrhnjih in globokih venah pri zdravih ljudeh zagotavljajo pretok venske krvi v smeri proti srcu. Pri pojavu krčnih žil pa zaklopke v razširjeni veni ne morejo več opravljati te naloge. Kri se v tem primeru vrača navzdol in se znova vrne proti goleni. Zaradi tega povratnega toka kri zastaja v goleni, posledica pa je otekanje goleni in občutek napetosti. Bolezni ven so torej pogoste, potekajo kronično. Navadno zahtevajo dolgotrajno zdravljenje in povzročajo sorazmerno pogoste zaplete.

Krčne žile se pojavljajo v družinah

Večina krčnih žil nastane zaradi dedne zasnove. Podeduje se namreč slabost vezivnega tkiva v stenah ven in venskih zaklopk. Poleg dednosti pa so lahko za nastanek krčnih žil krivi tudi drugi dejavniki, kot so čezmerna telesna teža, predolgo sedenje oz. stanje, pretirano pitje kave in uživanje večjih količin alkohola. Na njihov nastanek lahko vplivajo tudi hormonske spremembe (nosečnost, jemanje kontracepcije), premalo gibanja, staranje, izpostavljanje

Probiotiki

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
08.07.2022 14:57 (Jul 08, 2022)

Najdemo jih predvsem v mlečnih izdelkih, njihovo uživanje pa je varno v količinah, v katerih so navadno v hrani. Izraz probiotik izhaja iz latinskega predloga pro (za) in grške besede bios (življenje), torej »za življenje«.

V prebavilih je več bakterij, kot je celic v človeškem telesu, a niso vse dobre za nas. Raziskave kažejo, da lahko porušeno razmerje med »dobrimi« in »slabimi« mikroorganizmi v prid zadnjim privede do različnih bolezni. Neravnovesje lahko povzroči pridobivanje telesne teže, zaprtje ali drisko, kožne bolezni in številna kronična obolenja. Črevesne bakterije so odločilne za zorenje in uravnavanje delovanja črevesnega imunskega sistema. Zdravju koristne črevesne bakterije, med katere spadajo tudi probiotiki, po eni strani spodbujajo črevesni imunski sistem k večji učinkovitosti pri obrambi proti črevesnim okužbam, po drugi strani pa pomirjajo pretiran črevesni imunski odziv na običajne okoljske dejavnike, ki se v bolezenskih razmerah kaže kot kronično črevesno vnetje a

Potovalna lekarna

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
17.06.2022 14:58 (Jun 17, 2022)

Vsebina priročne lekarne naj bo prilagojena trajanju in destinaciji potovanja, nekaj pa je osnovnih stvari, ki so nepogrešljive prav v vsaki potovalni lekarni.

Pred odhodom na potovanje moramo vedno poskrbeti za nemalo stvari, med drugim predvsem za prtljago. In eden njenih ključnih delov je prav naša osebna potovalna lekarna. To še posebno velja takrat, ko potujemo z vso družino, z majhnimi otroki, v nosečnosti ali če nas pestijo kakšne zdravstvene težave.

Kaj ne sme manjkati

Potovalno lekarno si pripravimo v torbici, ki na potovanju ne bo dostopna otrokom in bo karseda varna pred zunanjimi vplivi, kot so svetloba, toplota in vlaga. Zdravila jemljite s seboj v njihovi izvirni embalaži in skupaj z navodili za uporabo, poskrbite, da bodo imela ustrezen rok uporabe. Zdravila za potovalno lekarno si kupite sami, za nekatera boste potrebovali zdravnikov (beli) recept. Slovensko zdravstveno zavarovanje teh stroškov namreč ne povrne.

Posebno pozornost namenite zdravilom, za katera je določen

Nevarno sonce

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
10.06.2022 15:50 (Jun 10, 2022)

Melanom je vzrok za več kot 90 odstotkov vseh smrti zaradi kožnega raka, zdravljenje pa je uspešno predvsem v začetku razvoja, ko je tumor omejen v vrhnjih plasteh kože in še ni zaseval.

Maligni melanom se lahko pojavi v različnih organih, vendar kar v 95 odstotkih vznikne v koži, v okoli 5 odstotkih pa v očesu. Razvije se iz celic kože (melanocitov), specializiranih za tvorbo melanina, barvila, ki varuje kožo pred sončnimi žarki. Žarki, ki okvarijo melanocite, povzročijo nastanek kožnega melanoma, ki najpogosteje izmed vseh kožnih rakov zaseva v bezgavke in oddaljene organe. Najpogosteje se pojavlja v starostni skupini od 20 do 30 let in povzroči največ smrti med ženskami, starimi od 25 do 30 let.

Prvi znak: sprememba kožnega znamenja

Pozorni moramo biti, če se kožno znamenje spremeni v velikosti, obliki ali barvi. Najnevarnejši povzročitelji so vsekakor sončni žarki oziroma občasno intenzivno ultravijolično sevanje (zlasti UV-B žarki), ki ga ob njegovem delovanju na kožo in oči ne ču

Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj