Vlasta Kunej KMEČKI GLAS

Prijatelji (13)
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Geza Grabar
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kristijan Hrastar KMEČKI GLAS
Ziliute88edita Edita
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Spremljevalci (4)
Katja Rebolj
Marja Mavse

Kategorija: kratka.zgodba.Kmečki.glas

NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Torte s sadjem
Ureditev skalnjaka
Ureditev groba
Slane pite
Sladice iz kakija
Fižolova torta
Ledene sladice
Riževe solate
Prava grška musaka
Skalnjak na vrtu
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
advent
( 1 )
afte
( 1 )
ajda
( 1 )
ajvar
( 1 )
Alkohol
( 1 )
anemija
( 1 )
astma
( 1 )
avokado
( 1 )
Beremo
( 1 )
bezeg
( 1 )
biftek
( 2 )
bleki
( 1 )
bobići
( 1 )
boranja
( 1 )
bovla
( 1 )
branje
( 5 )
buče
( 1 )
bučke
( 1 )
buhtlji
( 1 )
burek
( 1 )
čaji
( 1 )
čemaž
( 2 )
chutney
( 1 )
Cimet
( 1 )
čipke
( 1 )
cmoki
( 2 )
covid
( 1 )
covid19
( 3 )
črtica
( 1 )
demenca
( 3 )
Dr
( 1 )
džemi
( 1 )
februar
( 1 )
filmi
( 1 )
fokača
( 2 )
frtalja
( 1 )
gin
( 1 )
gluten
( 1 )
golaž
( 4 )
gripa
( 1 )
hobi
( 2 )
hobiji
( 1 )
HPV
( 1 )
hren
( 1 )
imunost
( 1 )
Izleti
( 1 )
jabolka
( 2 )
jeglič
( 1 )
juhe
( 11 )
jurjevo
( 1 )
kap
( 1 )
kape
( 1 )
kaša
( 1 )
kaše
( 1 )
kečap
( 1 )
klopi
( 1 )
kolači
( 1 )
koline
( 1 )
kosilo
( 1 )
kostanj
( 1 )
krača
( 1 )
kresnik
( 2 )
krofi
( 1 )
kroketi
( 1 )
kruh
( 1 )
lazanja
( 2 )
lignji
( 1 )
limone
( 1 )
Lokvica
( 1 )
lovor
( 1 )
mango
( 1 )
melanom
( 1 )
Metlika
( 1 )
moke
( 1 )
Muriša
( 2 )
njoki
( 1 )
noma
( 1 )
oamke
( 1 )
obara
( 1 )
ocena
( 1 )
ograje
( 1 )
omlete
( 1 )
pašjon
( 1 )
pasta
( 1 )
pasulj
( 1 )
peka
( 1 )
pesto
( 1 )
pik ose
( 1 )
pire
( 1 )
pite
( 1 )
pohod
( 1 )
polpete
( 2 )
pomlad
( 1 )
postrvi
( 1 )
potice
( 2 )
prelivi
( 1 )
primule
( 1 )
pust
( 2 )
putika
( 1 )
ramstek
( 1 )
ravioli
( 2 )
rebrca
( 1 )
recepti
( 1 )
regrat
( 1 )
repa
( 1 )
rez
( 1 )
rezanci
( 1 )
rezine
( 1 )
rižote
( 2 )
romani
( 1 )
romesco
( 1 )
rosti
( 1 )
rulada
( 2 )
rulade
( 1 )
shramba
( 1 )
shranki
( 6 )
sirij
( 1 )
sirup
( 1 )
Sivka
( 2 )
škarje
( 1 )
sladice
( 10 )
slamnik
( 1 )
slive
( 1 )
solata
( 1 )
solate
( 2 )
Solzice
( 1 )
sorbet
( 1 )
Sternen
( 1 )
strije
( 1 )
sufle
( 1 )
tartini
( 1 )
tetanus
( 1 )
torta
( 1 )
torte
( 3 )
trata
( 1 )
udarci
( 1 )
v
( 1 )
varice
( 1 )
vitkost
( 1 )
voda
( 1 )
vrata
( 3 )
Vraže
( 1 )
Vrba
( 1 )
Vrt
( 5 )
zakuhe
( 1 )
žar
( 2 )
zaseka
( 1 )
zavitki
( 1 )
zdravje
( 1 )
zelje
( 1 )
žetev
( 1 )
žganci
( 1 )
zgodba
( 1 )
zgodbe
( 3 )
IŠČI PO ARHIVU
Avgust 2022
PTSČPSN
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728
293031

Kratka zgodba za večerno branje

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
05.08.2022 15:32 (pred 5 dnevi)

Nikoli se ne naveličam prebirati kratkih zgodb pisatelja Bojana Bizjaka; tega, kako v njegovi pripovedi naenkrat vzniknejo podobe ali spomini ter postanejo tako živi, da v trenutku zajamejo vso našo pozornost. Zanimivo je, da je v bistvu sama zgodba vedno precej statična, toda spomini, ki privrejo iz pripovedovalčevega premišljevanja, so tako močni, da bralca vedno prevzamejo. Poglejte, kako se to zgodi v kratki prozi s preprostim naslovom Borovnice – kako se splete pretanjena mreža prizorov in spomina na dekle v nekem poletju.

V. K.

Borovnice

Že nekaj časa si zamišljam, kako bom spet šel v Srobotno dolino. Preganjajo me te misli in me delajo nemirnega, toliko da ne zmorem prebrati časopisa, ki mi šelesti med prsti, ko skušam ujeti naslove in motno vidim slike. Ugotavljam, da ni pravzaprav nič tako zelo novega, razen, hja … Britanija izstopa iz Evropske unije. Politika povzroča glavobole, pomislim in odložim časopis na poličko. Nekaj časa kar čakam, da me pokliče Jože. Domenjena sva, d

Zgodba za branje v senci

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
22.07.2022 12:40 (Jul 22, 2022)

Češnje so darilo, sadeži ljubezni, veselja, ki ga prinašajo vsako leto zmeraj novim otrokom. Naročje poletja je razkošno in radodarno. »Na pragu poletja,« pravi avtorica, »bo čas češenj minil, a poletje bo spremljalo mnogo več: kar polni prazne dneve, kar nasuje v prazen pehar, kar pljuskne čez tolmune, kar sredi teme zažari … Je ljubezen, ki nikoli ne mine.«

V. K.

 

Češnja

Čas okoli sredine junija napolni še tako željna otroška usta s hrustljavimi rdečimi češnjami. Pregovor pravi: »Sveti Vid, češenj sit.« Seveda, če je letina ugodna in spomladi ni pozebe. Menda so redki otroci, ki ne bi marali zobati sladkih češenj.

Cilka je bila sredi osnovne šole. Doma niso imeli češenj. Po dedovem pripovedovanju je tik ob gozdu raslo drevo, ki je rodilo debele, rumenkasto rdeče češnje. A se je gozdno drevje razraslo v sadovnjak in zadušilo češnjo. Potem dolgo ni bilo nobenega drevesa s tem imenom, ki bi potešilo željne poglede po rdečih sadežih. In drevo tudi ne zraste kar čez noč.

Vedno se najdejo

Zgodba za lepši večer

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
15.07.2022 16:31 (Jul 15, 2022)

Med trtami je blago vlekel južni veter, ki ni obetal mirnosti. Že tako je bil Janez ves nemiren, prežet z neko zaskrbljenostjo, kaj da dela brat tam zgoraj na stari domačiji, da ni morebiti spet … Poklical ga je po mobilnem telefonu, pa ga ni priklical. Spravil ga je v žep pomečkanih modrih delavskih hlač, oškropljenih s škropivom in zemljo. Nekaj časa je še hodil med trtami, odgrinjal liste, gledal nastavke grozdja, sredina junija je bila. Segal je med listje, božal les, si kimal, si popravljal daljše siveče lase in si mrmral: "Sovinjon pa dobro kaže, če bo tak kot predlani, no … Brat pije vse, kar ima, še najraje pa špricar. Zakaj le. Ne zna ceniti vina. Saj ga tudi jaz nisem. Pa so se mi smejali. O, so govorili po vasi. Ste videli onega planotarja, ki se je priženil, ste ga videli … Tak bo zdaj rihtal Jernejeve plante, ta, ki je bil gozdar, no, no …" Ja, pa sem jim dokazal, da sem se dobro priučil, ja. Stari Jernej me je imel po svoje rad, ker sva cele večere posedala pod latnikom,

Kratka zgodba za prijetnejši dan

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
11.07.2022 14:29 (Jul 11, 2022)

Z živo pisano podobo zgodnjega poletnega dne, v katerem zrak diši, »kot bi se zemlja odpravljala na svatbo in si nanesla obilo parfuma«, postavi Bojan Bizjak bralca v sliko zgodnjega poletja, v katerem vse diši in žehti, priletna Joži pa kleče na zemlji pleve svoj vrt. Tu, sredi dela, se v njej prebujajo misli na razne dogodki in osebe iz njenega življenja, na moža, njun zakon, otroke in lastno samotnost na kmetiji, na čas, ko je morala s kolesom po kvas, in spomin na mamljive štruklje, ki jih je mama pripravljala ob košnji. In sem, med vse te spomine, pride nepričakovano, toplo povabilo. Morda pa na svetu vendar nismo tako sami, kot se nam včasih zdi.
V. K.

Pridi na štruklje

Kakšen vonj. Kot da se zemlja odpravlja na svatbo in si je nanesla obilo parfuma. Pa takega ni več, ne … pomislil Joži, ko kleče trebi plevel med petimi gredicami. Šteje čebule, česen, grmiče fižola, paradižnik ob lesenih kolih. Povezati ga bo treba, povezati. Sape vlečejo, pa niso nikoli tako, ne. O, ne, niso … K

Kratka zgodba za popoldanski oddih

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
11.07.2022 13:27 (Jul 11, 2022)

Mame ne damo!

Nekdaj je bilo na hribovskem podeželju drugače. Raztresene male domačije, skoraj vsaka na svojem pobočju hriba, tesno prislonjene v breg. Nizka poslopja, kamnite hiše, pobeljene zunaj z apnom in dolgim lesenim gankom, kjer so se čez poletje bahavo razcveteli gorenjski nageljni. Ob hiši hlev s podaljšano streho za kmečko orodje, lojtrnike, koše; blizu »pajštba«, čebelnjak … Kozolec s številnimi »štanti«, kjer se je poleti sušila detelja ali snopje žita ali pozimi zabasani s praprotjo, da ni sneg zametel vsega kozolca.

Lesen podboj škripajočih vhodnih hišnih vrat je bil dodobra izlizan od številnih okovanih čevljev. Temna hladna veža, na stenah in ob njih kmečki pripomočki, preprosto orodje, da je bilo pri roki in ponoči na varnem. Vrata v »hišo« – veliko izbo, v kuhinjo, v klet … Mala vrata nasproti vhodnim, bližnjica do hleva in svinjaka. Stopnice v zgornje prostore. Značilna kmečka hiša, kjer je po malem zaudarjalo po dimu iz krušne peči in iz štedilnika. Kjer se je v ve

Kratka zgodba za prosti čas

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
13.05.2022 16:39 (May 13, 2022)

Človek, ki je povezan z zemljo, najbolje čuti ta njen utrip. Pripoved se začenja s prizorom, v katerem Jožica sadi sadike zelja na vrtu, in te jo vedno spominjajo na to, kako jih je z veliko ljubeznijo iz semena vzgajala in sadila že njena mama … Tako se v zgodbi nenehno prepletajo življenje in minevanje, začetek in konec, sedanjost in spomini. Ob branju bodite pozorni na to, kako lepo je izpeljana dinamika menjavanja vseh teh dvojic.

V. K.

 

Zelje

Nestalno aprilsko vreme se je z vetrovnimi dnevi končalo in začeli so se prvomajski dnevi z močnejšim soncem, cvetočo naravo. Košate »bele neveste«, ki so zaljšale pokrajino s svojo lepoto, so dan za dnem izginjale v bujno rastoče zelene krošnje. Trajnice so razkošno dehtele. Postajalo je vse topleje. In gospodinje so ena drugo že spraševale, koliko ima katera že posajeno po vrtovih.

Od zime se marsikdo naveliča stalnega dela v hiši in prvi spomladanski žarki pritegnejo na vrtove in gredice. Kako prijetno je rahljati z motiko komaj posušeno

Zgodba o veliki otroški želji

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
21.04.2022 15:27 (Apr 21, 2022)

Avtorica Minka M. Likar nas v svoji zgodbi popelje v neko daljno praznovanje na vasi, ko so bile nekatere stvari nedosegljivo razkošje v otroških očeh. Prav okoli tega se razvije vsa zgodba, ob kateri se zavemo, kako velike spremembe je prinesel čas od takrat, ko je sta dve pomaranči na butarici pomenili celo bogastvo. Pa vendar sta – tako mamljivi – prebudili tudi zavist in željo v otroških dušah, ki je neustavljivo planila na dan. Lepa zgodba o času, ko ljudem ni bilo lahko.

V. K.

Špan in njegova butara

Po nenapisanem kmečkem zakonu je prvi sin prevzemnik grunta. Nekako pa je treba poskrbeti za ostale odrasle sinove, ki se niso priženili drugam. Preden je stari Špan, Tinač, prepisal grunt Valentinu, je dve parceli od posestva odmeril mlajšima sinovoma. Prevzemniku sicer ni bilo všeč, a očetovi volji ni mogel oporekati.

Lenart je dobil nekaj zemlje in boršta na obrobju posestva ob studencu. Ahac krčevino na drugi strani doline. S skupno pomočjo so zgradili hiši in oba brata sta si ust

Kratka zgodba o neki pomladi

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
16.02.2022 14:04 (Feb 16, 2022)

Tako kot nas toplo objamejo prve tople pomladne sape, tako nas ob branju zajamejo tile svetli spomini na prvi pomladni vonj zemlje, spominčice ob njivi in zadovoljstvo, ki obhaja človeka ob pogledu na postorjeno delo. In potem se v premišljevanje prikradejo podobe iz nekih dni, zaživijo in nas zagrnejo s plaščem nekega drugega časa, neke davne pomladi. K tej zgodbi zares ni treba veliko besed, saj vas bo zazibala v mehko prejo spominov na pomladni čas, zapisanih z občutljivo pisateljsko roko.

V. K.

Krof s čokolado

Kako bi dal ime temu vetru, sem se vprašal, ko sem sedel v samokolnici, tako poleženi na rob njive, da je bila kot udoben naslonjač. Ni me motila umazanija od zemlje, ne. Kar v delovnem pajacu sem sedel tam in se predajal mlačnemu vetru, ki je vlekel nad njivo, pravkar posajeno s krompirjem. Gledal sem obrobke, črne, mastne, gledal sem sledi stopinj v zakarjakih*; malo naprej je bil motika, s katero sem ves dan kopal brazde, da sva potem z mamo nametala krompir in ga z železn

Kratka zgodba za dolge januarske dni

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
10.01.2022 11:48 (Jan 10, 2022)

Zato se prav prilega januarju, ko se ob domačem ognjišču pogovarjamo, obujamo spomine ali beremo. Če jo boste pozorneje prebirali, boste videli, da je vsa en sam monolog, vendar ni prav nič dolgočasna: ko beremo, pred nami živo vstajajo podobe in se spletajo zgodbe. Tudi monoložna kratka zgodba je lahko razgibano, privlačno branje.

V. K.

Dopoldan pod lipo

»Zdaj se bova lažje pomenkovala,« je rekel stari Tonc svojemu sogovorniku, tudi ostarelemu sosedu – spet sta se smela srečevati, oba dvakrat cepljena proti koroni. Najraje sta posedala pod lipo, zdaj ko je prvi vročinski val usahnil, in sta spet segala po žganju.

»Kje sva ostala, ah, da, govori naše stare matere, da. V zimskih večerih, ko je petrolejka metala luč po nas, ki smo se drenjali ob peči in na peči, takrat je stara mati sedla na stol, ki ga je še kot doto prinesla k hiši, in začela: 'Tako je bilo. Bog se je ujezil in rekel, da mora potopiti ta svet. Mislil si je najbrž, da ni naredil vse prav, da se je nekaj pokvarilo. Videl

Zgodba za božični čas

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
27.12.2021 14:52 (Dec 27, 2021)

Ko poči srce

Gospa Sonja je bila učiteljica tistega časa. Tovarišica, so jo klicali učenci. Tako je bilo zapovedano. Njej je bilo prav, da je le zvenelo spoštljivo in prijazno. Takšna je bila tudi sama. Hvaležnost in poštenje sta bila njeno vodilo v življenju. Temu je sledila in tako je vzgajala tudi svojo deklico, edinko. Živeli sta sami, v majhnem prizidku mestne šole, ki je bil predviden za hišniško stanovanje. A ker je hišnik stanoval v bloku v neposredni bližini, je to malo enosobno stanovanje pripadlo v uporabo tovarišici Sonji.

Z mamo sva se vsako leto za praznike oglasili pri njej. Mama ji je redno nosila mleko, domača jajca, mast in ocvirke, zelenjavo z vrta, sadje, vse tisto, kar smo pridelali doma. Za božič pa vedno tudi koline. Spomnim se tistega sneženega božičnega jutra, ko sva se vračali od maše. Mama s kolesom, na katero je vedno obesila cekar s kanglicami za mleko, jaz pa sem z drobnimi koraki poskakovala po snegu ob njej.

»Se greva malo pogret h gospe Sonji!?« sem se

Kratka zgodba za praznični čas

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
27.12.2021 14:10 (Dec 27, 2021)

Pismo

Hladno novembrsko jutro se je že prevesilo v dopoldan. Neprijazna megla je vztrajala nad spokojno poznojesensko pokrajino.

Po koreninasti poti, prekriti z odpadlim listjem, je hitela žena srednjih let z večjo torbo v rokah. Previdno jo je stiskala k sebi, kot bi prenašala v njej dragocen zaklad. Pravzaprav je morala biti, ko je hitela navzdol po mokrem namazanem kolovozu, zelo pazljiva glede na to, kaj je nosila v stari, že rahlo oguljeni torbi.

Tistega jutra je kot navadno vstala zgodaj. Pripravila je zajtrk za hčerko, ki je nato odšla v šolo. Zatem je opravila pri živalih. Pri krmljenju volov in dveh krav ji je pomagal mož, ona je le pomolzla ter nahranila pujsa, zajce in njene pridne kokoši, ki so nesle lepa debela jajca. Kako skrbno jih je pobirala v gnezdih na seniku in kokošnjaku, da jih bo tega dne lahko prodala v pekarni na trgu v dolini. Prijazno lastnico so poznale vse gospodinje iz okoliških vasi in marsikatera se je odpravila na pot, ki jo je zdaj merila ona.

V mislih

Zgodba za prijeten zimski večer

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
08.12.2021 16:19 (Dec 08, 2021)

Avtorica Minka M. Likar nam v njej natrosi prgišče spominov na domača praznovanja tam proti koncu leta, ko je bilo v zraku pričakovanje – tudi zaradi dobrot in darilc, ki jih je natrosil dobri mož Miklavž. Njena drobna zgodba ima v sebi poseben čar, saj nam privabi v misli žlahtno razpoloženje domačih praznikov, ko so si roke odpočile in so se ljudje razveselili dobre jedi za skupno mizo.

Naj vas znova povabimo k pisanju za našo božično in novoletno prilogo. Tudi letos bo v njiju prostor za vaše zgodbe in pesmi. Uglasite jih na temo Decembrski čas v zgodbah in pesmih. Zgodbe naj bodo dolge do največ 7000 znakov s presledki ali približno tri do štiri tipkane strani. Svoje prispevke pošljite najpozneje do ponedeljka, 13. decembra, po elektronski pošti na naslov: vlasta.kunej@czd-kmeckiglas.si ali po navadni pošti na naslov: Kmečki glas (Za literarni božično-novoletni natečaj), Vurnikova ul. 2, 1000 Ljubljana. Vse objavljene pesmi in zgodbe bomo kot vsako leto nagradili z lepimi knjigami.

Zgodba za dobro voljo

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
03.12.2021 11:34 (Dec 03, 2021)

Kratka proza Polone Škrinjar se neposredno navezuje na kmečko pripovedno prozo v najžlahtnejšem pomenu besede. Njena zgodba Kostanjev večer nas spomni, kako lepe so preproste stvari v vsakdanjem življenju, in tudi to, kako dobro je kdaj posedeti skupaj in pozabiti na vsakdanje tegobe.

V decembru pripravljamo v uredništvu božično in novoletno prilogo. Tudi letos bo v njiju prostor za vaše zgodbe in pesmi. Uglasite jih na temo Decembrski čas v zgodbah in pesmih. Zgodbe naj bodo dolge do največ 7000 znakov s presledki ali približno tri do štiri tipkane strani. Svoje prispevke pošljite najpozneje do ponedeljka, 13. decembra, po elektronski pošti na naslov: vlasta.kunej@czd-kmeckiglas.si ali po navadni pošti na naslov: Kmečki glas (Za literarni božično-novoletni natečaj), Vurnikova ul. 2, 1000 Ljubljana. Vse objavljene pesmi in zgodbe bomo kot vsako leto nagradili z lepimi knjigami.

Kostanjev večer

Matevž Lap je prignal s planine svojo čredo. Prignal je dve ciki, lepo rejeni kravici, zraven

Zgodba za prijeten popoldan

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
11.11.2021 15:58 (Nov 11, 2021)

Toda kratka zgodba Veter v smrekah nikakor ni dolgočasno branje. Pisatelj Bojan Bizjak jo je napisal v slogu svoje avtorske poetike: prostor v domu, ki je med epidemijo covida-19 zaprto območje, je napolnil s premišljevanjem prvoosebnega pripovedovalca, včasih otožnim, drugič realističnim, pa spet hudomušnim in duhovitim. To je vedno znova odlika Bizjakovih zgodb: da razvija potek zgodbe z mislimi nastopajočega v njej. Miselni tok protagonista je dinamično gibalo dogajanja: v njem se selimo z enega prizorišča na drugo, iz male sobe tja v gozd, na domačijo, kjer je še vedno pripovedovalčev pravi dom.

V. K.

Veter v smrekah

Koščeni prsti so pajkasto hodili po belih rebrih starega radiatorja, na nekaterih mestih že oluščenega barve, da so črne zaplate oluščkov privlačile njegov pogled. Nekaj časa je kar strmel, momljal, zgnetal slino v kotičkih ust in skušal urediti jutranje misli. Poročila: Umrlo je … Covid … Bolezen, se mu je bodlo v čelo, ga gubalo in ga vleklo. V očeh se mu je zbirala

Zgodba o Dori in njenem vrtu

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
26.10.2021 09:28 (Oct 26, 2021)

Zgodba na naši Pisani njivi pripoveduje o vaščanki Dori in njenem vrtu, ki je tako lep, kot je človeško lepa ona sama: prijetna sogovornica, prijazna in spoštljiva, umirjena, strpna ter skromna in radodarna obenem. Svoj vrt neguje z vso ljubeznijo in pozornostjo, rože, zelenjavo, začimbnice in zdravilne zeli pa rade volje podari vaščanom, če si tega zaželijo.

Toda v življenju je tako, da je njegova stalnica spreminjanje in minevanje: Dora nekega dne umre, vrt, sadovnjak in travnik pa doživijo žalostno usodo. A med skalami in rušo še danes zraste kakšen samonikel cvet, zlato rumeni ognjič, kuštrava astra, melisa, materina dušica, v spomin na Dorin skrbno

V. K.

 

Dorin vrt

Vzporedno s strugo reke pelje široka ravna cesta. Na zgornji strani je pločnik, obcestni kamni, prometne oznake z vsemi pripadajočimi elementi, izvozi. Na spodnji strani je svetla kovinska ograja z odsevniki, bankina, z rdečo črto označena kolesarska steza, široko vozišče. Po sredini cestišča je bela prekinjena črta.

Kratka zgodba za postanek v dnevu

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
11.08.2021 14:54 (Aug 11, 2021)

V zgodbi prvoosebna pripovedovalka tke spomin na mamino skrivno ljubezen, ki je ni nikoli povsem prebolela. Zanimiv je zorni kot pripovedovanja: slutimo, da je pripovedovalka dekle ali odrasla ženska, ki nas vpeljuje v čas svojega otroštva, vendar pripoveduje vedno nekoliko zadržano in z neko stopnjo hotene naivnosti – značilne za otroški pogled na svet in njegovo doživljanje. Skozi kopreno otroštva izpisana zgodba.

V. K.

Sofijina skrivnost

To je zgodba o ženski in njeni skrivnosti. Pripoved o Sofiji, moji mami. Ime se lepo poda njeni visoki postavi, dostojanstveni drži in velikim rjavim očem, ki zrejo človeku naravnost v dušo. Da bo veliko jokala, da bodo solze njene zveste spremljevalke, sopotnice … in še kaj, je vedela ob njenem rojstvu povedati babica, ki ji je pomagala na svet tistega deževnega majskega jutra. Kot bi vedela, kaj vse ji bo prineslo življenje.

Pet let sem bila stara, ko si je našla moža. Do takrat sem bila njena napaka. Tako me je imenoval dedek – njen oče, pri kate

Zgodba o nekem drugem svetu

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
22.07.2021 21:09 (Jul 22, 2021)

Konica bolečine

Noč je, in v njej vstajajo podobe: ljudi, ki so odšli, časa, ki je minil, življenja z zemljo in kmečkim delom, ki je odteklo. Branje je nekaj zares čarobnega, kadar je zgodba dobro napisana: Bojan Bizjak nas takoj zaprede v samo sredino pripovedi pripovedovalca, ki tke prejo spomina. Tako pred nami oživi življenje na nekdanji domači kmetiji, s prostori, predmeti, rožami na vrtu. Pa mamina podoba, podoba njenega življenja, garanja, vztrajanja, skozi katero presevajo pomisleki, občutki krivde, ker se je mati sama mučila z delom, razklanosti med domom iz otroštva in sedanjostjo. Subtilna zgodba, izpisana z roko pisca, ki dobro pozna človekovo dušo.

V. K.

Kramp

Noč pritlikavo ždi nad pobočjem. Luna, to belo mleko visokega poletja, se zliva čez senožet, zlatasto, ker je ni nihče pokosil. Prečim pot, ki je nekdaj peljala do stare sosede, tako same, tako v drugem času. Še jo vidim, kako sedi na leseni klopi, vrti prste in moli. Včasih ima pred seboj knjigo in umazane naočnike.

Kratka zgodba o vodi

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
16.07.2021 21:56 (Jul 16, 2021)

Ne le v obsežnem proznem delu, kot je roman, tudi v njegovi miniaturni različici, kratki zgodbi, vladajo enake zakonitosti dobrega pisanja. Zato je pisanje kratke zgodbe po svoje zahtevno. V zgodbi, ki jo boste brali tokrat, boste videli, s kakšno živostjo avtorica Minka M. Likar izpisuje zgodbo o vodi, s katero je bilo pomembno povezano življenje na kmetiji, pa tudi poletne dogodivščine na domačem kopališču ob jezeru. Otroštvo ima svoj čar in je polno spominov, tudi na vroče poletne dni na domačiji. Pripovedovalka jih je z veliko občutka prelila v literarno zgodbo, ki nas kar ponese v podobe tedanjega življenja in veselja.

V. K.

Kopališče

Poletna vročina je še pripekala. Bil je avgust, že se je bližal veliki šmaren. Ozračje je bilo pregreto, a pri tleh je bilo soparno in zadušljivo vroče. Druge košnje skorajda ni bilo, pobrala jo je suša. Venelo je celo trdoživo leskovo grmovje po pustih obronkih in kobule lešnikov so nedozorele ležale ob presušenih koreninah. Lešnikov ne bo!

Kolarjev

Kratka zgodba za oddih od dela

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
14.07.2021 23:28 (Jul 14, 2021)

Zgodba Štefke Bohar govori o tem, da se v življenju nenehoma poslavljamo: gibalo v njem so spremembe, in te prinašajo tudi slovo. Tako se mora prvoosebna pripovedovalka soočiti s trenutkom, ko se izkaže, da bodo opustili breg, del sveta njihove kmetije, na katerega so vezani njeni najzgodnejši otroški spomini. Avtorica dobro ustvari strukturo zgodbe tako, da s prizori iz pripovedovalkinega življenja, vezanimi na domači breg, utemelji svojo bolečino ob izgubi dela sveta. Kajti to je svet njenega otroštva, je del njenega življenja.
V. K.

Izgubljeni svet
Večerilo se je. Topel južni veter je gnal oblake, ki so žareli na zahodu. Od vsepovsod so prihajale pomladanske sape.
»Jutri pojdeva na Mačkovo, če ne bo dežja. Breg že gotovo zeleni. Tam začne trava vedno prej poganjati,« je mama namenila naročilo Tinki. To je pomenilo, da bosta zjutraj prej opravili v hlevu in nato šli grabljat v breg.
S traktorjem sta od doma do tja potrebovali pol ure. Tinka je ob večerih rada brala knjige ali pa si zapol

Zgodba za prijeten dan

Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
12.07.2021 16:04 (Jul 12, 2021)

Bučno olje

»Štefan me je povabil, da se naslednji teden lahko oglasiva pri njih, če želiva. Ima prost termin, samo belo olje pripeljeva s seboj in steklenice,« mi je mož z navdušenjem oznanil, da bova končno le enkrat naredila svoje bučno olje.  Odkar je poslovno sodeloval in imel stike z različnimi pridelovalci kmetijskih izdelkov, se je večkrat navdušil za kakšno domačo proizvodnjo, bodisi pridelave kisa, pečenja svinjskih kožic, sušenja sadja, kisanja zelja in še kaj. Sama sem ga odvračala od vseh teh namenov, saj stvari na začetku nikoli niso tako preproste kot na koncu, ko je izdelek gotov in zapakiran v privlačno embalažo. To je vedel tudi on, a želje so ostajale – in radovednost tudi. To pa je bilo in bo tisto, kar človeku polni srce in ga ohranja živahnega, živega. In to  sva vedela oba.

Bil je mrzel poznojesenski dan, ko sva se z vsem potrebnim odpravila na pot. V slabih dveh urah sva prispela na drugi konec dežele, v prelepo vasico na rahlo prislonjeni legi, s cerkvenim zvoni

Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj