V Sloveniji se lahko pohvalimo s kakovostno pitno vodo, kljub temu pa se soočamo s številnimi onesnaževalci, med katerimi je tudi padavinska voda. Padavinska voda namreč med pronicanjem skozi plasti zemlje raztaplja in s seboj nosi mnoge nesnage.

Vemo, da so v kmetijstvu zaradi želje po čim boljši žetvi prisotni številni pesticidi in umetna gnojila, med še hujšimi onesnaževalci pa najdemo še industrijske odpadke oz. odplake. Povrhu vsega večina javnih vodovodov z željo uničiti bakterije v vodovodnem omrežju uporablja klor. Klor pa ni tako nedolžna snov, saj sodi med zelo reaktivne kemijske elemente, ki se z organskimi snovmi v vodi veže v izredno nevarne trihalometane (THM). trihalomeani so halogen substituirane monoogljikove spojine s splošno formulo CHX3, kjer je X = fluor, klor, jod, brom ali kombinacija le-teh. Koncentracija posameznega THM v vodi je odvisna od koncetracije organskih snovi, temperature, pH, koncentracije klorove (I) kisline ali bromida v vodi.  Da pa je onesnaženje še večje, ponekod voda do pip potuje še po starih vodovodnih ceveh, ki lahko vsebujejo sledi azbesta in/ali svinca. Znano pa je, da azbest povzroča huda rakava in druga obolenja.