Voda je nenadomestljiva naravna dobrina. Nujna je za vso življenje na zemlji. V času, ko se v velikem delu sveta soočajo s pomanjkanjem vode, razviti svet postavlja merila, s katerimi ocenjujemo različne, za človeka pomembne, značilnosti vode. Kakovost vode predstavlja opredelitev pozitivnih lastnosti vode. Okus, vonj in barva (tudi motnost ali bistrost) so osnovna in najbolj vsakdanja merila za kakovost vode. S pomočjo fizikalno-kemijskih, kemijskih in mikrobioloških postopkov analize določamo tudi druge parametre kakovosti vode, kot so kislost vode, vsebnost ionskih zvrsti, kisika in raztopljenih anorganskih in organskih sestavin ter prisotnost različnih mikroorganizmov. Čistost vode je opredeljena z lastnostmi in značilnostmi čistega. Kriteriji, na osnovi katerih ocenjujemo vsebnosti nevarnih ali škodljivih snovi v vodi, so merila čistosti vode. Odvisni so od spoznanj o škodljivosti teh sestavin vode za živi svet in od zmogljivosti sodobne merilne tehnologije. Človek oblikuje, za vsakdanjo rabo in tudi za namene sporazumevanja preko državnih meja, mejne vrednosti (ali normative), s katerimi lahko spremljamo in »merimo« vsebnosti nevarnih snovi. Pitna voda je ne glede na vrsto in način rabe osnovno živilo. Človek jo dnevno potrebuje od dva do tri litre. Dnevni vnos zdravju škodljivih snovi je lahko velik in presega zmogljivosti človeškega organizma po njihovem odstranjevanju. Zato je pomembno, da človek oblikuje stroga merila za kakovost (in čistost) pitne vode, saj se bo tako posredno opredelil tudi za sonaravno ravnanje s prostorom, v katerem živi.

Več o monitoringu pitne vode najdete TUKAJ.