Volitve pred volitvami
Koga bi volili, če bi bile volitve to nedeljo? V nedeljo 24. aprila se bomo volivke in volivci odpravili na volišča in opravili najresnejšo in najbolj relevantno volilno anketo, ki bo pokazala za koga si želimo, da prevzame vodenje države v naslednjem mandatnem obdobju. Od vsake srede do nedelje bomo s tem namenom odprli volitve pred volitvami oziroma vzporedne volitve v obliki ankete, v kateri vas bomo vprašali, katero politično stranko bi podprli, če bi bile volitve to nedeljo in na takšen način spremljali dogajanje in spremembe na političnem parketu. Gre za pomemben vidik spremljanja dogajanja pred volitvami, saj je javnost preplavljena v javnomnenjskimi anketami, ki jih izvajajo najrazličnejše agencije, rezultati pa so mnogokrat različni in to ne samo v času pred volitvami. Z rezultati volitev vas bomo seznanili vsako nedeljo zvečer.
Kako glasujete?
Želimo doseči čim bolj verodostojne rezultate, zato je pred glasovanjem potrebna prijava, ki jo opravite samo z enim klikom. Glasujete lahko s svojim Google (Gmail), Facebook, Twitter ali PublishWall računom. Za glasovanje se lahko tudi registrirate. Glasujete lahko samo enkrat.
Novice
prava .
Ali policija in kraljica postopkov- tožilstvo že od 3. novembra skrivata pravega morilca – koga imate za bedake?!
Spoštovani neodvisni in strokovni instituciji, policija in kraljica postopkov – tožilstvo, koga imate v tej državi za popolne bedake?!Še enkrat se je izkazalo, da policija in tožilstvo tudi v tem primeru delujeta v interesu nekoga drugega.Postavlja se povsem logično vprašanje: zakaj policija ni takoj po dogodku pridržala vseh potencialnih osumljencev? Po osnovni kriminalistični logiki bi morali takoj po dogodku zbrati izjave vseh šestindvajsetih prič.Če je pet izmed teh prič že v prvih dveh dneh ves čas podajalo enake izjave, identične tistim, ki so jih kasneje ponovile v fazi sodne preiskave, se je treba vprašati: kaj sta v tem času počela policija in kraljica postopkov – tožilstvo?Do objave našega članka ključni domnevni resnični osumljenec za umor še vedno ni bil prijet. Zakaj se obe instituciji obnašata, kot da ne vesta, kaj počneta? Naj vam razkrijem skrivnost, spoštovani državljani: ker je to informacijo 3. novembra 2025 javno objavil Mitja Kunstelj, avtor bloga Mikstone.Ker Mikstone, Prava, Nova24TV, Demokracija, Domovina in drugi alternativni mediji za slovensko policijo in tožilstvo očitno veljamo za manj vredne. Če bi namreč isti podatek objavil zgolj eden izmed tako imenovanih etabliranih MSM-medijev, bi domnevni resnični osumljenec za umor danes že sedel v priporu.Verjetno bi spremljali prizore iz Prevzgojnega doma Radeče, kjer naj bi ta domnevni osumljenec že prestajal kazen zaradi preteklih kaznivih dejanj. Prav tisti vikend naj bi imel dovoljen izhod. A o tem osrednji mediji niso poročali. Koga varujejo? Zakaj se tega ni domislila niti ekipa oddaje Tarča?Mi se zgolj sprašujemo. Nobenega izmed osrednjih medijev ne obtožujemo, ker o domnevnem resničnem osumljencu niso poročali že od 3. novembra, ko je bila informacija javno dostopna. Morda so čakali na »uradno« zgodbo, da so sedaj lahko zapisali ime domnevnega osumljenca.Ali pa so namenoma molčali dovolj dolgo, da je imel čas pobegniti ali uničiti oblačila in druge ključne dokaze.Pet relevantnih prič ima na sodišču bistveno večjo težo kot enaindvajset zmedenih prič, ki ne vedo, kdo je bil storilec. To so idealni pogoji, da vsak osumljenec na koncu postopka izpade nedolžen – bodisi zaradi dokaznega kaosa bodisi zaradi procesnih napak, storjenih s strani policije in tožilstva.Včasih Balkanski bojevnik, letos zadeva Bazenar. Tudi Jurkovič bo dobil odškodnino.Stara zgodba.Vi, spoštovani predstavniki policije in kraljice postopkov, imate realno še 24 ur časa, da aretirate domnevnega resničnega osumljenca in prenehate z norčevanjem iz slovenskih državljanov.Preiskava umora Aleša Šutarja se vse bolj spreminja v napeto kriminalko v slogu Netflixovih serij. Ob koncu prve sezone smo doživeli šok: policija in tožilstvo sta prijela napačnega osumljenca. Sledi druga sezona – lov na resničnega storilca. Z novimi preobrati in razkritji, predvsem pa z vprašanjem: zakaj policija in tožilstvo takoj po dogodku nista aretirala vseh domnevnih osumljencev?V našem članku z naslovom V javnosti že kroži slika domnevnega morilca! Ali bo odstopu Katičeve in Poklukarja sledil še odstop Luke Mesca? smo zapisali, da po družbenih omrežjih kroži fotografija domnevnega osumljenca, vendar policija identitete še ni potrdila. Kmalu zatem so tudi drugi mediji poročali, da je policija aretirala osebo, ki se je v delu javnosti pojavljala kot osumljenec.Že ob objavi našega članka pa so do nas prihajale informacije, da sta policija in tožilstvo priprla napačnega človeka. To je javno zapisal tudi predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša, ki je navedel, da so nekatere priče policijo in tožilstvo že takoj po umoru opozarjale, da gre za napačnega osumljenca.Kar je bilo sedaj »uradno« plasirano prek enega izmed osrednjih medijev, je bilo v javnosti znano že od 3. novembra 2025. Morda se komu zdi to paranoično, a bodimo realni: slovenska policija in tožilstvo spremljata praktično vsak članek, ki se ju neposredno ali posredno dotika.Kdo je bil prvi, ki je to razkril javnosti? Mitja Kunstelj, avtor bloga Mikstone. Ne glede na to, da je tudi do nas kdaj kritičen, je v članku z naslovom Zločin in kazen? Ko histerija megli razum, je zavora pametna poteza. Ne bo se več streljalo v zrak, ko Musarca leti s Falconom. zapisal naslednje:Tretji november 2025 je Mitja Kunstelj v svojem blogu Mikstone javno napisal ime in priimek resničnega domnevnega osumljenca za umor Šutarja. Zakaj ga do danes še nista policija in kraljica postopkov-tožilstvo procesirala? (Foto: Posnetek zaslona- Mikstone)Zanimivo je, o čem je kasneje pisal Dnevnik v članku z naslovom Zaplet v sodni preiskavi: kdo je usodno udaril Aleša Šutarja? objavljen dne 10.12.2025. :Inserti iz članka v Dnevniku iz dne 10.12.2025, kjer so objavili pričevanja nekaterih prič v sodni preiskavi v primeru Šutar. Zakaj policija in tožilstvo še do sedaj nista ukrepali? (Foto: Posnetek zaslona-Dnevnik)Kar je pri vsem skupaj najbolj povedno: dva povsem različna medija sta prišla do istih zaključkov. Kunstelj verjetno s pomočjo virov, Dnevnik pa prek »uradne« zgodbe, v kateriso ključno vlogo odigrale nekatere priče v fazi sodne preiskave.Mi pa se po zdravi kmečki pameti sprašujemo: kaj sta policija in tožilstvo počela od 3. novembra dalje, da nista prijela še drugega domnevnega osumljenca? Iz koga se norčujeta?Ključna informacija, ki že dlje časa kroži v javnosti, je, da naj bi bil domnevni morilec mladoleten. Dnevnik pa zdaj poroča, da je ta oseba že polnoletna in stara približno dvajset let. Domnevno se pojavlja tudi na fotografiji skupaj s prvotno osumljenim, ob njegovem odhodu iz pripora.Ali se bo policija in kraljica postopkov-tožilstvo končno odpeljala do Prevzgojnega doma v Radečah, ali se resnični domnevni osumljenec za umor Šutarja še vedno tam nahaja kot prebivalec. To bi morali preveriti že vsaj od tretjega novembra! (Foto: Posnetek zaslona-Prevzgojni dom Radeče)Po informacijah, ki krožijo v javnosti, naj bi se rekonstrukcija dogodka odvila takole: umorjeni je prišel na kraj dogodka in ni mirno čakal na sina. Po izjavah prič je glasno nagovarjal zbrano množico pred lokalom in jih pozival, naj se razidejo. Med tem je iz lokala pristopil domnevni resnični storilec, naredil krog okoli množice in z močnim udarcem ubil človeka, ki je skušal umiriti situacijo.Zato se znova sprašujemo: zakaj policija in tožilstvo proti tej osebi ne ukrepata že od 3. novembra? Vse bolj se utrjuje vtis, da so bile ključne napake v preiskavi storjene zavestno. Od Balkanskega bojevnika do letošnjega Bazenarja se ponavlja isti vzorec: procesne napake, dolgotrajni postopki, oprostilne sodbe in odškodnine.Dokler v tej državi ne bo temeljite analize, ilustracije in reorganizacije kraljice postopkov – tožilstva –, se ne bo spremenilo nič. Neformalne kriminalne odvetniške združbe bodo lahko nemoteno delovale naprej, policija pa bo kljub morebitni strokovnosti ostajala nemočna. Zgodba umora Aleša Šutarja je zgolj še ena v nizu, ki kaže na sistemski problem pravne države v Republiki Sloveniji.Luka Perš
prava .
Popravek na popravek
Polka Bošković v skladu z določili Zakona o medijih zahtevam objavo popravka na popravek izjave Marka Odlazka z naslednjo vsebino: “Polka Boškovič in Marko Odlazek sva bila partnerja v zasebnem življenju od 2016 do 2023. V okviru družinske pomoči sem mu tudi vodila posle, kar ni v nasprotju z Zakonom o notariatu. Javnost naju je dojemala kot zunajzakonska partnerja, kar potrjujejo številne priče in drugi neizpodbitni dokazi. Izjemno sem presenečena, da je Marko Odlazek na sodišču zaprisežen kot stranka, da je dolžan govoriti resnico izpovedal, da je tudi v letih, ko sva bila skupaj, imel več partneric, več ljubic in več žensk za priložnostni sex. To njegovo priznanje promiskuitetnega načina življenja ga postavlja na laž glede zatrjevanja na sodišču, da zaradi novinarskih objav o najinem partnerstvu trpijo njegova čast, dobro ime, otroci in vnuki.”Torek, dne 25.11.2025 ob 20:15OBJAVA POPRAVKAObjavljamo popravek in prikaz nasprotnih dejstev na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Murski Soboti v zadevi P 117/2025 z dne 9.9.2025 zaradi članka z naslovom Marko Odlazek in »jadralna ekipa« GZS tožijo novinarja Luko Perša za 70,000,00 EUR! objavljen dne 15.2.2024 v spletnem mediju Prava.si in sicer se glasi:»Marko Odlazek nikoli ni bil partner Polke Bošković v zasebnem življenju, ker s svojo sedanjo partnerico že od leta 2014 dalje živi v zunajzakonski skupnosti. Polka Bošković tudi ni nikoli vodila poslov Marku Odlazku, saj poslov notar po Zakonu o notariatu strankam sploh ne sme voditi. O tem sodišče ni odločilo.«Uredil in objavil Luka Perš
prava .
Dogodek v Novem mestu je SLOVENSKI ENAJSTI SEPTEMBER! ADIJO SVOBODA! VSE V IMENU VARNOSTI IN VOJNE PROTI KRIMINALU!!!
Imeli smo prav. Naš občutek ob umoru Novomeščana Aleša Šutarja nas ni varal. Ta dogodek je v naši družbi povzročil točko preloma – turning point. Občutek nas tudi ni varal, ko smo napovedali nedeljske jutranje odstop(e) treh ministrov. Dva sta odstopila, eden pa je pripravljen na medijsko-politično bitko. Bomo videli, kako dolgo bo vztrajal. Kot kaže, smo imeli prav tudi pri marsičem drugem, kar smo napovedali v naših člankih Smrt Aleša Šutarja je TURNING POINT romske problematike! Se bo woke vlada zbudila iz sanj? Poklukar, Mesec, Katič ODSTOP!??? in V javnosti že kroži slika domnevnega morilca! Ali bo odstopu Katičeve in Poklukarja sledil še odstop Luke Mesca? objavljenih takoj po tragediji, ki je pretresla večino državljanov naše države.Foto: Prava.siZgodilo se je tisto, kar se je potihem že dlje časa pričakovalo. Varnostna problematika na določenih delih Slovenije je eskalirala do te mere, da je večina institucij priznala poraz. V zadnjih letih se je na to težavo vztrajno opozarjalo, vendar so – od trenutne vlade do odgovornih institucij – pri reševanju problema odpovedali.Del večinskega prebivalstva je že v preteklosti resno opozarjal na nevarno stanje in zbral celo 30 tisoč podpisov, a tudi to ni pomagalo. Moral se je zgoditi dogodek, da so se odgovorni končno prebudili. Že dva tedna poslušamo različna pojasnila, zakaj so institucije pri svojem delu odpovedale.Foto: Prava.siZakaj so bile neuspešne, si lahko vsakodnevno preberete na Instagram profilu Vsi smo lahko Aco. Zadeva je veliko resnejša, kot se zdi na prvi pogled. Ob prebiranju zgodb posameznikov in posameznic, ki delajo na kritičnih varnostnih območjih – v socialnih zavodih, enotah finančne uprave, policiji (predvsem kriminalisti in specialne enote, ne prometni policisti), šolah itd. – dobimo občutek, da za manjši del prebivalstva ne veljajo več običajna pravila družbenega sobivanja. Kot da bi na določenih področjih še vedno veljala pravila srednjega veka.Na Instagram profilu so verjetno do sedaj objavili že več kot tristo zgodb, ki govorijo o varnostni problematiki na določenih predelih Slovenije. (Foto: Posnetek zaslona- Vsi smo lahko Aco)Objave na profilu Vsi smo lahko Aco razkrivajo ravno to. Mikrodel prebivalstva se dobesedno požvižga na pravila, ki jih večina v družbi spoštuje, hkrati pa je pripravljen svoj način življenja braniti z vsemi sredstvi – tudi na kriminalen način. Izigravanje zakonodaje zaradi finančne koristi je in ostaja kriminal.Vojna proti kriminalu je tudi odpoved določenim človekovim pravicam. To je jasno povedal predsednik dr. Robert Golob. Smo Slovenci pripravljeni na svojo verzijo enajsti september? (Foto: Posnetek zaslona- MMC RTV SLO, Bobo)Zaposleni na terenu, ki se s temi razmerami dnevno soočajo, opozarjajo na isto: država jih je zatajila. Ker ni zagotovila pogojev, da bi lahko varno in strokovno opravljali svoje delo, se je situacija razvila tako daleč, da je ta “mikrodel” družbe prevzel nadzor nad okoljem in celo nad ljudmi, ki bi morali tam vzdrževati red. Ti zaposleni se počutijo ogrožene do te mere, da svojih nalog ne morejo več zakonito opravljati.Množica protestnikov zahteva spremembe, ker se počutijo varnostno ogrožene na območjih, kjer živijo zaradi popolne odpovedi države in njenih institucij na področju varnostne, socialne in šolske politike. (Foto: Posnetek zaslona- MMC RTV Slovenija, Bobo)Mnogi so bili zaradi svojih opozoril označeni za rasiste, ksenofobe, šoviniste, sovražnike etničnih manjšin, populiste, fašiste. A slej ko prej pride trenutek, ko realnost potrka na vrata – in to se je zdaj zgodilo.Množica je več ali manj mirno in po demokratični poti zahtevala spremembe na področju problematike, na katero opozarjajo že več let. (Foto: Posnetek zaslona-MMC RTV SLO, Bobo)Problematika, ob kateri smo se leta 2006 ob gledanju oddaje Piramida še zabavali, je postala resna grožnja slovenski nacionalni varnosti. Zdaj smo prišli do točke, ko vrnitve nazaj več ni. Z demokratičnimi pristopi se je opozarjalo na nevzdržno stanje zaradi naraščajočega kriminala v določenih delih države, vendar neuspešno.Kaj pomeni, da določen del prebivalstva ogroža kriminal? To pomeni, da se ljudje ne počutijo več varne. Tisti, ki so odgovorni za nastalo situacijo, trdijo, da jih je država pustila na cedilu – da so nemočni.Dogodek v Novem mestu je sprožil točko preloma, kjer je določena problematika pričela vplivati že na slovensko nacionalno varnost na nekaterih predelih Slovenije. (Foto: Posnetek zaslona- MMC RTV Slovenija, Bobo)Zato državljani zdaj zahtevamo eno osnovno stvar: varnost. To je popolnoma legitimna in razumljiva zahteva. Ne glede na prepričanja si vsak izmed nas želi živeti v miru, imeti spoštljive odnose s sosedi in občutiti razumevanje v svojem okolju.Na določenih območjih Slovenije so bili prebivalci že dlje časa izpostavljeni kriminalnim dejanjem, ki so postopoma spodkopala njihovo zaupanje v državo. Čeprav so opozarjali na svojo ogroženost, so od oblasti prejemali sporočilo, da je država nemočna. S tem so odgovorni pošiljali nevaren signal, da se določena kriminalna dejanja tolerirajo in ne kaznujejo. To se je dogajalo – vse do usodnega dogodka v Novem mestu.Zdaj smo dosegli točko preloma. Vsaka družba se prej ali slej znajde pred preizkušnjo, ko se del državljanov pripravljen odreči lastnim pravicam v zameno za občutek varnosti. Tako smo se znašli na začetku vojne proti kriminalu.A v vojni proti kriminalu človekove pravice pogosto odpadejo. Država zdaj od večinskega prebivalstva pričakuje solidarnost z ljudmi, ki so na nekaterih območjih vsakodnevno izpostavljeni kriminalni realnosti – in to v imenu ponovne vzpostavitve reda, discipline in »normalnih« odnosov.Toda jasno mora biti: ko se odpovemo pravicam zaradi varnosti, se te pravice redko kdaj vrnejo. Ne glede na obljube, da bo to le začasno, morda eno do tri leta, zgodovina kaže drugače.Zato je ključno vprašanje:Ali bomo zaradi porasta kriminala in nove “vojne proti kriminalu” res pripravljeni žrtvovati del svojih človekovih pravic – in to v imenu državotvornosti, varnosti ter stabilnosti?Dolgoletni prvi obraz nevladnih organizacij združenih v Glas ljudstva Jaša Jenull razkriva, da ne bo moral nihče proti novim spremembam na področju socialne, šolske, vzgojne, represivne politike vložiti zahtevo za referendum. Slovenski enajsti september je rojen. Foto: Posnetek zaslona- Jaša Jenull)Dogajanje pred našimi očmi spominja na zgodbo enajstega septembra. Vsaka država, ki je od takrat doživela svoj “11. september”, je temeljno spremenila svojo varnostno politiko. Od Norveške do Nove Zelandije, od Beljaka do Novega mesta – vedno pride trenutek, ko se družba mora odločiti:Varnejši svet ali svoboden svet?Luka Perš
prava .
V javnosti že kroži slika domnevnega morilca! Ali bo odstopu Katičeve in Poklukarja sledil še odstop Luke Mesca?
Po tragičnem dogodku v Novem mestu sta danes svoj odstop že ponudila notranji minister Boštjan Poklukar in pravosodna ministrica Andreja Katič. Odziv obeh koalicijskih partnerjev – Gibanja Svoboda in Socialnih demokratov – je bil hiter, zato se v političnih krogih pojavljajo pričakovanja, da bi lahko podobno ravnal tudi predstavnik Levice, minister Luka Mesec.Zaradi tragičnega dogodka je premier dr. Robert Golob sprejel odstop ministrov za pravosodje in notranje zadeve, Andreje Katič in Boštjana Poklukarja. (Foto: Posnetek zaslona- RTV Slovenija)Mesec v aktualni vladi vodi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki med drugim pokriva tudi področje socialne integracije. Glede na naravo dogodka nekateri menijo, da bi moral kot odgovorna oseba razmisliti o prevzemu politične odgovornosti. Drugi pa opozarjajo, da ministrstvo za delo pri tovrstnih primerih nima neposrednih pristojnosti in da bi moral biti odziv usmerjen predvsem v izboljšanje sistemskih rešitev.Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. (Foto: Posnetek zaslona- Wikipedia)Medtem so se na družbenih omrežjih že pojavile nepotrjene informacije o domnevnem storilcu. Vendar policija teh navedb še ni uradno potrdila, zato se čaka na uradno izjavo preiskovalnih organov, ki bo razjasnila okoliščine primera in identiteto osumljenca.To je ime domnevnega morilca, ki se pojavlja na družbenem omrežju X. (Foto: Posnetek zaslona- X)Dogodek je sprožil številne razprave o odgovornosti državnih institucij in učinkovitosti ukrepov za zagotavljanje varnosti ter socialne vključenosti. Vlada je napovedala, da bo po zaključku preiskave sprejela dodatne ukrepe za preprečevanje podobnih tragedij v prihodnje.Luka Perš
prava .
Smrt Aleša Šutarja je TURNING POINT romske problematike! Se bo woke vlada zbudila iz sanj? Poklukar, Mesec, Katič ODSTOP!???
V zadnjem obdobju smo v slovenski javnosti lahko spremljali vse večje konflikte med delom romske skupnosti na območju nekaterih dolenjskih občin ter območjem občine Kočevje – največje občine po površini v državi.Vse kaže, da je vrag vzel šalo. Tisto, kar se je dolgo le tiho slutilo, je žal pripeljalo do enega najbolj tragičnih dogodkov letošnjega leta. Kot so poročali na portalu Moja Dolenjska, ekskluzivno pa je smrt razkril spletni medij Domovina, je štiridesetletni natakar Aleš Šutar iz novomeškega lokala Pri Vodnjaku na Glavnem trgu umrl zaradi posledic hudega fizičnega napada, ki naj bi ga nad njim izvedli mlajši pripadniki ene izmed dolenjskih romskih skupnosti.Foto: Posnetek zaslona-DomovinaZakaj je umrl? Ker se je kot odgovoren oče odzval klicu svojega sina, ki ga je poklical v stiski, da ne more mirno zapustiti prizorišča, saj mu je manjša skupina mladih fantov romske skupnosti grozila s fizičnim nasiljem. Možno je tudi, da je imel pokojni novomeški natakar z napadalci v preteklosti že stik na svojem delovnem mestu. Več informacij o okoliščinah tragičnega dogodka bo verjetno v prihodnjih dneh podala novomeška policija.V zadnjih mesecih je bilo v Državnem zboru vloženih več pobud in zakonskih predlogov, ki so želeli institucionalno nasloviti romsko problematiko na Dolenjskem in Kočevskem. A poslanci sedanje, samooklicano progresivne vladajoče koalicije so vse predloge zavrnili. Zdaj se je zgodilo najhujše. Policija je svoje delo opravila profesionalno in hitro prijela osumljenca.Umrli Aleš Šutar-Aco. (Foto: Posnetek zaslona-Moja Dolenjska)Smrt novomeškega natakarja Aleša Šutarja predstavlja prelomnico (turning point) v razumevanju in obravnavi romske problematike na območju Dolenjske in Kočevja. Vlada pod vodstvom dr. Roberta Goloba si je predolgo zatiskala oči. Nekdo bo moral v tej zadevi prevzeti politično odgovornost. Prvi na seznamu bi morali biti ministri Boštjan Poklukar, Andreja Katič in Luka Mesec.Morda pa se bo ob tem tragičnem dogodku trenutna vlada končno prebudila iz svojih »progresivnih sanj« in začela sprejemati konkretne ukrepe, ki jih od nje že dolgo pričakujejo prebivalci Dolenjske in Kočevskega območja.To je točka preloma, na kateri bi lahko politična levica izgubila prihodnje volitve. Kajti progresivna drža brez realnih rešitev ostaja le utopija. Ob tem pa velja poudariti: tudi pripadniki romske skupnosti bodo morali sami znotraj svojih vrst zagotoviti red in spoštovanje skupnih pravil, zlasti na območjih, kjer so napetosti že dolgo prisotne.Če se lahko večinsko prebivalstvo v Prekmurju z Romi uspešno razume in sobiva že več kot pet desetletij, potem bi bilo mogoče podobno sožitje doseči tudi na Dolenjskem in Kočevskem. To pomeni, da tam obstaja globlji, dolgotrajnejši konflikt, ki se ga politika doslej ni lotila iskreno in sistemsko.Aleš Šutar. (Foto: Posnetek zaslona-Moja Dolenjska)Upajmo, da se bodo tudi v teh skupnostih končno vzpostavili odnosi, kot jih poznamo v Prekmurju – odnosi spoštovanja, sožitja in medsebojnega razumevanja.Če pa se ob tem tragičnem dogodku trenutna vlada, zaslepljena z ideološko »globalistično« in »woke« miselnostjo, ne bo streznila in pogledala resnici v oči, bo to točka preloma, na kateri bo izgubila prihodnje parlamentarne volitve. Čas je za resno ukrepanje.Luka Perš
prava .
POLICIJSKI ZAPISNIKI- URADNA ZASLIŠANJA: Razkrivamo NOVE DOKUMENTE v zadevi BIA SEPARATIONS!! Štrancarjeva ekipa NE LAŽE!!!
V našem mediju smo med drugim predstavili slovenski javnosti zgodbo o domoljubnem podjetniku iz Ajdovščine Aleša Štrancarja. Kot smo opazili, je v preteklem mesecu bil Štrancar deležen prekomerne medijske pozornosti osrednjih slovenskih medijev. Ob najavi našega članka z naslovom DOKUMENTI !!! #PRAVA RAZISKOVALNI TEDEN ALEŠ ŠTRANCAR: UVOD V POSLOVNO POLITIČNO SAGO DOMOLJUBNEGA PODJETNIKA ALEŠA ŠTRANCARA , da bomo predstavili serijo dokumentov, je sledil verjetno tri tedenski medijski pogrom zaradi vsebine enega tvita, ki ga je delil Štrancar na svojem profilu na X. Sledila je objava naše trilogije člankov o Alešu Štrancarju z naslovi I. DEL TRILOGIJE DOKUMENTI ŠTRANCAR: Znanstvenik, podjetnik in tarča interesov vzporednega mehanizma v Sloveniji in Avstriji , II. DEL TRILOGIJE DOKUMENTI ŠTRANCAR: MED KONSTRUKCIJO IN RESNICO in III. DEL TRILOGIJE AVSTRIJSKI DOKUMENTI ŠTRANCAR: Gonja proti Alešu Štrancarju – politika, interesi in sodna resnica! in glej ga zlomka, spet se je zgodil režiran medijski pogrom v osrednjih medijih na njegovo delo. Aleš Štrancar pa predstavlja težavo za sile vzporednega mehanizma, saj je eden redkih uspešnih podjetnikov v Sloveniji, ki se uklanja njihovim političnim in poslovnim interesom.Foto: Posnetek zaslona-NecenzuriranoKo smo nazadnje pisali o podjetju Bia Separations, smo tudi zapisali, da nismo mogli vseh dokumentov in celotnega zgodbe objaviti v treh delih. Zato vam tokrat predstavljamo vsebino uradnih policijskih zaznamkov Republike Avstrije, kjer je več kot očitno, da so hoteli Štrancarja in njegovo ekipo dobesedno finančno uničiti, še preden bi podjetje Bia Separations doseglo svojo vrednost na trgu.To se je tudi izkazalo v letu 2020, ko je Štrancar prodal podjetje nemškemu Santoriousu za 360 milijonov evrov. Sam pa je povedal, da bi moral takšno podjetje realno prodati po trikratni vrednosti, kot ga je prodal je povedal v intervjuju v oddaji Ura resnice voditelja Bojana Požarja. Aleš Štrancar in njegova najožja ekipa so ves čas verjeli, da jim bo uspelo. A pot do uspeha je bila trnova in še zdaj je mnogo preprek. Zaradi tega popolnoma razumemo javno nastopanje Štrancarja. Takrat, ko je bil v najhujših težavah je bil sam in takrat mu ni pomagal nihče. Aleš Štrancar predstavlja težavo za večinsko vzporedno mehanistično tranzicijsko politično gospodarsko omrežje. Gre za enega redkih javnih oseb, ki je v svojih izjavah večkrat kritičen do levega političnega pola, ob tem pa tudi ne molči, če si po njegovem mnenju kakšno kritično besedo zasluži tudi politična desnica v naši državi. Ob tem pa je za omrežje vzporednega mehanizma naredil še eno »bogokletno« dejanje. Že to, da si upa v Sloveniji postavljati jumbo plakate z domoljubno vsebino ali pa s kritičnimi zapisi do sedanje vlade, je za young in old boyse preveč. Ob tem pa si še upa biti lastnik dveh medijev- Domovina in Info360.Ampak zdaj vam bomo predstavili še enkrat nekatera dejstva, ki so jih izpostavili Aleš Štrancar, dr. Alfred Matzka in Zochbauer Emmerich . Kot si boste lahko ogledali na koncu članka je bil Štrancarjev del ekipe podvržen ves čas silam spornega avstrijskega špekulativnega kapitala, ki je hotelo uspešno slovensko podjetje poslovno uničiti.Foto: Prava.siKo je skupina slovenskih znanstvenikov leta 1998 ustanovila BIA Separations d.o.o., je šlo za klasično zgodbo pionirjev. Dr. Aleš Štrancar in njegova ekipa so razvijali prebojno monolitno tehnologijo za čiščenje biomolekul, njihova vizija pa je segala daleč čez slovenske meje. To je bila znanstvena zgodba, zgrajena na znanju, predanosti in upanju. Nihče od njih si ni predstavljal, da bo njihovo podjetje čez desetletje ujeto v finančno past, ki jo bo mojstrsko spletel nekdo, ki z znanostjo ni imel nobene povezave.Leto 2007 je bilo prelomno. V podjetje vstopi Josef Schroll, avstrijski poslovnež, ki ga ustanovitelji osebno sploh niso poznali. Njegov pogoj za investicijo je bila ustanovitev avstrijske družbe BIA Separations GmbH, ki naj bi imela prodajne pravice in upravljala investicije. A v resnici je šlo za prvi natančno postavljen temelj tihega prevzema. »Schrolla sem prvič videl šele ob podpisu pogodbe,« je kasneje povedal dr. Aleš Štrancar. »Ni govoril angleško, ni bilo nobenih vsebinskih pogovorov. Vse je vodil Krejs.« Dr. Franz Krejs, ki je postal finančni direktor in predsednik shareholder committeeja, je bil Schrollova desna roka in ključna figura v ozadju finančnih odločitev. Alfred Matzka je ob teh začetkih opozoril, da se mu je »zdelo nenavadno, kako malo vpogleda je imela znanstvena ekipa v finančne dogovore«, kar je bila prva rdeča luč.Od leta 2008 do 2012 je Schroll podjetju dajal posojila. Na papirju kot podpora rasti, v resnici pa kot instrument nadzora. Obrestne mere so bile visoke, pogodbe stroge, finančna odvisnost od enega človeka pa je rasla kot primež. »Vedno sem govoril, da rabimo lastniški kapital, ne samo dolgov,« je dejal Štrancar. »Toda Krejs je imel vedno zadnjo besedo.« Schroll ni želel formalnega večinskega lastništva, ampak pozicijo dejanskega lastnika brez odgovornosti, doseženo prek finančnih vzvodov. Zochbauer Emerich je kasneje opisal, da se je »že takrat v ozadju čutilo, da obstaja vzporedni center moči, ki ni imel nič z laboratorijem ali razvojem, temveč samo z denarjem«.Leta 2011 sta v podjetje vstopila strateška vlagatelja JSR Corporation in Scivax Corporation iz Japonske. Na papirju je to pomenilo svež kapital in razvojno širitev. V resnici pa so njihova sredstva služila za gašenje starih dolgov. »Japonci so mislili, da investirajo v prihodnost, v resnici so financirali preteklost,« je dejal Štrancar. Večina denarja ni končala v laboratorijih, temveč v vračilu Schrollovih posojil. Zochbauer je opozoril: »Že takrat mi je bilo čudno, da japonski denar odteka v Avstrijo. Ni šel v tehnologijo, šel je v žepe Schrolla.«Leto 2013 je prineslo eksplozijo notranjega konflikta. Štrancar je ugotovil, da je Schroll neupravičeno prejel vračilo 550.000 evrov tihega kapitala. Ko je Krejsu rekel, da je treba denar vrniti, je sledil pritisk. »Od takrat so mi začeli zapirati dostop do financ,« je povedal. Matzka je to obdobje opisal kot »odprto vojno za nadzor«. Schroll je postal dejanski center odločanja, znanstvena ekipa pa je izgubila vpliv.Marec 2015 je prinesel dogodek, ki je zaznamoval vse nadaljnje korake. V notarski pisarni Herbst Kinsky Rechtsanwälte GmbH na Dunaju je bil podpisan notarski zapis, s katerim je Schroll pridobil izvršilno zastavno pravico na deležih slovenskega podjetja. Strancar je bil prepričan, da podpisuje Term Sheet, kot mu je zagotavljal pravnik dr. Dubsky. »Nisem se zavedal, da podpisujem pogodbo, ki daje Schrollu pravico do mojega podjetja,« je dejal Štrancar.Foto: Prava.siZochbauer je opozoril, da mu je bilo »zelo čudno, da Dubsky ni nastopal kot zastopnik, ampak kot pasivni prenašalec informacij«. S tem podpisom je Schroll pridobil pravni ključ, s katerim je lahko podjetje prevzel brez soglasja soustanoviteljev.Avgusta 2015 je Schroll sprožil postopek za prevzem 75 % deležev podjetja in poskušal razrešiti Štrancarjev direktorski položaj. »Krejs mi je takrat ponujal štirikrat višjo plačo, če ‘sodelujem’,« je povedal Štrancar. »To je bila podkupnina. Rekel sem ne.« Matzka je to opisal kot hiter, usklajen manever, ki ni bil improviziran, temveč pripravljen že dolgo. Vzporedno so bili zaposleni pod pritiskom, da sprejmejo Schrollovo “lastništvo”. Leto 2016 je prineslo formalni zlom avstrijske strukture. BIA Separations GmbH je šla v stečaj, stečajni upravitelj WAGNER pa je od BIA Slovenija zahteval vračilo 1,5 milijona evrov.Štrancar je dejal: »Imel sem občutek, da je pod vplivom Schrolla. Hotel sem rešiti podjetje, a vsi pravni instrumenti so delovali proti meni.« Zochbauer pa je opozoril, da upravitelj nikoli ni izterjal 550.000 evrov, ki jih je Schroll neupravičeno prejel nazaj: »Kot da obstajajo pravila — in potem obstajajo pravila za Schrolla.«V tem obdobju je bilo podjetje finančno izčrpano, a slovenska enota je kljub vsemu preživela. Pomembno vlogo so imeli japonski vlagatelji, ki so šele po letu 2016 začeli aktivno varovati osnovno tehnologijo. »Njihov denar je bil sprva zlorabljen, a brez njihove prisotnosti podjetje verjetno ne bi preživelo,« priznava Štrancar. On sam je v zadnjih letih več časa preživel pri pravnikih kot v laboratoriju.Foto:Prava.siCeloten primer je učbeniški primer tihega prevzema prek finančnih mehanizmov. Najprej posojila namesto lastniškega kapitala, s katerimi podjetje postane odvisno. Nato notarski zapis z izvršilnim naslovom, ki omogoča prevzem brez soglasja. In nazadnje izvršba in stečaj v tujini, ki ustvarita pritisk brez dejanskega odkupa deležev. Schroll je postopoma postal gospodar podjetja, ne da bi zanj dejansko plačal.Pričevanja treh ključnih oseb razkrivajo notranjo dinamiko tega postopka. Štrancar pravi: »Nisem bil naiven. Bil sem prepričan, da razumem, kaj podpisujem. A Dubsky me je zavajal. Bil sem prepričan, da gre za Term Sheet, ne za notarski izvršilni zapis.« Matzka opozarja: »Prevzem ni bil improviziran. Bil je pripravljen že dolgo.« Zochbauer Emerich pa dodaja: »Najbolj čudno je bilo, da institucije nikoli niso odreagirale pravočasno. Kot da je Schroll igral po pravilih, ki jih drugi niso poznali.«Zgodba BIA ni zgodba o klasičnem poslovnem neuspehu. Tehnologija je bila vrhunska, proizvodnja stabilna, partnerji ugledni. Propad je bil posledica načrtnega, postopnega prenosa moči iz rok znanstvenikov v roke enega finančnega akterja. »Nisem nikoli ukradel niti centa,« je dejal Štrancar v zaključku zaslišanja. »Vse, kar sem hotel, je bilo zaščititi podjetje. A v tej igri sem bil očitno sam.« Matzka dodaja: »To ni bil spor med vlagateljem in ustanoviteljem. To je bila operacija prevzema.« Zochbauer zaključuje: »Ko so institucije reagirale, je bilo že prepozno.«Foto: Prava.siPrimer BIA razgalja sistemsko šibkost evropskih inovativnih podjetij. Znanje je dragoceno, a brez finančne in pravne zaščite ga lahko odvzamejo tisti, ki obvladujejo zakulisne mehanizme. Schrollu popoln prevzem ni uspel, a posledice so bile uničujoče: leta pravnih bojev, izgubljenega zaupanja in izčrpavanja. Zgodba BIA ostaja svarilo. V znanosti ne zmagujejo vedno tisti z najboljšimi idejami — pogosto zmagujejo tisti z najboljšimi pravniki in najtršimi finančnimi vzvodi. A kljub temu je glas znanosti preživel. In ta glas je bil — Aleš Štrancar.Zaslišanje dr. Aleš ŠtrancarFoto: Bralec Prava.siZaslišanje dr. Alfred Matzka:Foto: Bralec Prava.siZaslišanje Zochbauer Emerich:Foto: Posnetek zaslona- Prava.siLuka Perš
prava .
Urška Pijovnik – nova žrtev vodje poslanske skupine Socialnih demokratov Janija Prednika?
Avgusta 2025 smo na Prava.si objavili članek z naslovom “SDS vs SD spor za BUNGA BUNGA???? Alja Domjan in Jani Prednik iz ‘prijateljske bližnje ljubezni’ v javno politično vojno”, v katerem smo opisali neprijetno izkušnjo članice SDS Alje Domjan s sedanjim vodjem poslanske skupine SD Janijem Prednikom. Ker so se po objavi pojavile nove informacije in ker smo z Janijem Prednikom osebno povezani preko oba sedaj iz nekdanjih nogometnih sodniških vrst, nismo bili do Prednika tako kritični, kot bi sicer bili. Prav zato nam je Domjanova kasneje poslala daljše sporočilo, ki smo ga prebrali, a ga nismo komentirali. Že takrat pa smo imeli v načrtu nadaljevanje zgodbe, saj smo vedeli, da obstaja še vsaj ena ženska, ki naj bi imela podobne, če ne celo hujše izkušnje s poslancem SD.Foto: Prava.siSlab mesec in pol kasneje je raziskovalni novinar Bojan Požar razkril novo zgodbo. Prvega oktobra 2025 je objavil članek z naslovom “Ovadila ga je še ena bivša: Jani Prednik za štirimi stenami drugačen kot javno pred kamero, pretepal me je in grozil z umorom”. V njem navaja, da je druga domnevna žrtev, U. P., 10. septembra prek odvetnika Radovana Cerjaka na državno tožilstvo v Slovenj Gradcu vložila kazensko ovadbo proti Predniku.Foto: Posnetek zaslona-PožareportObtožbe so resne. V času dvoletne zveze naj bi U.P izpostavljal psihičnemu in fizičnemu nasilju, jo zastraševal, ji lagal in jo celo ogrožal z besedami, da jo bo zadavil, izrinil s ceste ali prisilil, naj se z avtomobilom zaleti v drevo. Pri enem izmed pretepov naj bi bila po navedbah navzoča celo poslančeva sestra in oče. Prednik pa naj bi ji ob tem posmehljivo zatrjeval, da ne bo mogla ničesar dokazati, saj uživa podporo volivcev različnih političnih usmeritev. Zaradi strahu in ponižanj se je U.P odločila, da bo njegovo ravnanje začela sama dokumentirati.Kdo je U.P? To je Urška Pijovnik. Po poročanju Požareporta gre za magistro logopedije in surdopedije, profesorico in specializantko klinične logopedije, zaposleno v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec. S Prednikom naj bi skupaj gradila hišo v Kotljah, kjer sta tudi živela v času skupne zveze. Zaradi njenega ugleda in profesionalne poti se zastavlja vprašanje, ali bi si takšne obtožbe izmislila brez tehtnih razlogov. Prednik pa naj bi ji v zadnjem obdobju celo grozil, da bo izgubila službo v javnem zavodu, obenem pa da bodo vsi njeni ključni dokazi na sodišču izločeni.Urška Pijovnik je po poročanju spletnega medija Požareport domnevno druga žrtev domnevnega neprimernega in objestnega obnašanja vodje poslanske skupine Socialnih demokratov Janija Prednika. (Foto: Posnetek zaslona- Facebook profil Urška Pijovnik)Primer odpira resna vprašanja, ki presegajo osebni spor. Kako se bo na obtožbe odzvala stranka SD? Kako bo reagirala javnost, ki Prednika pozna kot politika, ki se v svojih nastopih rad predstavlja kot zagovornik javnega zdravstva? Je mogoče, da bi javno zdravstvo izgubilo strokovno delavko, ker si je drznila spregovoriti proti vplivnemu politiku?Na Prava.si bomo zgodbo spremljali naprej. Če se bodo navedbe Urške Pejovnik izkazale za resnične, bo moral Jani Prednik odgovarjati ne le pred organi pregona, temveč tudi pred javnostjo, ki ima pravico izvedeti, kdo so ljudje, ki odločajo o prihodnosti države.Luka Perš
prava .
"Prava.si praznuje ŠTIRI LETA! Neustrašno razkrivamo resnico o omrežjih, ki obvladujejo Slovenijo"! Podpri #Prava.si!
Avgust in september sta bila pri nas nekoliko posebna. Namesto novinarskih zgodb sem nekaj dni preživel v vinogradu Radgonskih goric in zaključil s pobiranjem grozdja. Izkušnja je bila lepa in polna pogovorov, v katerih sem slišal marsikaj o trenutni politiki – največ sočnih pripomb na račun Golobove vlade, Janša pa je bil omenjen bolj pozitivno kot negativno.Toda tudi v septembru nismo počivali. Veliko odmevov je sprožila naša trilogija o domoljubnem podjetniku Alešu Štrancarju. Proti koncu meseca pa smo odkrili še afero, povezano s športnim funkcionarstvom predsednika Ustavnega sodišča dr. Roka Čeferina.Ob vsem tem smo praznovali štiri leta Prave.si. To ni bil lahek čas – v teh letih smo doživeli marsikaj. Bili so izdaje tistih, od katerih tega nikoli ne bi pričakoval. A bili ste tudi vi, ki nas podpirate z donacijami. Ni vas veliko, a vsak prispevek pomeni, da nismo sami. Hvala vam.Smo majhen raziskovalni medij, a vemo, da pišemo o stvareh, o katerih drugi molčijo. Kučan vs. Janša me ne zanima – to zgodbo so že zdavnaj izrabili. Naša pozornost je usmerjena drugam: v omrežja in akterje, ki dejansko vlečejo niti v ozadju. Zato smo v preteklosti napisali stotine člankov o Borutu Jamniku in povezavah z likvidirano Splošno plovbo Portorož. Zanimivo: na vse te članke ni bilo niti enega zahtevka za popravek.Res je, da smo zaradi finančnih omejitev včasih morali sprejeti tudi kakšno opravičilo – a to so samo trenutne sence na poti. Konec oktobra bodo ta opravičila izginila s naše naslovnice. Kar ostaja, je naš adut: neustrašnost, pogum in pripravljenost iti preko roba, če je treba.Prava.si bo še naprej presenečala s preverjenimi raziskovalnimi zgodbami. Naš cilj je razkrivati akterje vzporednega mehanizma, njihove naslednike in tiste, ki so ugrabili državo po letu 2015.Naša prihodnost ni zagotovljena. Zato vas vabim, da nas podprete, da bo #Prava lahko ostala glas, ki se ga ne da utišati:Podpri #Prava z donacijo:IBAN: SI56 0234 0174 2439 707Luka Perš
prava .
Ekskluzivno: Predsednik US RS dr.Čeferin prikriva funkcijo na uradni strani Ustavnega sodišča, brat Čeferin plačuje milijone!
V preteklih dneh so slovenski mediji objavili slike slavnostne otvoritve novega nogometnega parka v Grosupljem. Igrišča NK Brinje Grosuplje so postala realnost – toda ob visokih številkah projekta so zazvonili vsi alarmi. Portal Necenzurirano je objavil članek z naslovom Župan Verlič slavil ob odprtju igrišč, dva dni prej aneks za 600.000 evrov, v katerem razkrivajo, da se je projekt občutno podražil. Z začetnih 2,2 milijona evrov je zrasel na 4,4 milijona, občina pa je tik pred otvoritvijo podpisala še sveži aneks za dodatnih 600 tisočakov.Posnetek zaslona-Necenzurirano.Župan Peter Verlič, dolgoletni prvi mož Grosupljega, je znan po politični pripadnosti Slovenski demokratski stranki. V lokalnem okolju ga spremlja sloves pragmatičnega “bizniserja”, ki zna sodelovati z različnimi interesnimi skupinami, ne glede na ideološko ozadje. Prav zato ga številni vidijo kot politika, s katerim se “splača” delati posle. Toda nogometna zgodba Grosupljega presega lokalne dimenzije.Foto: Posnetek zaslona-mojaobcina.si/grosuplje/Da bo domači klub prej ali slej dobil novo infrastrukturo, ni bilo presenečenje. Aleksander Čeferin, Grosupeljčan in predsednik UEFA od leta 2016, stoji na čelu organizacije, ki razpolaga z več kot desetimi milijardami evrov letnega proračuna. UEFA je bila tudi ena izmed sofinancerjev novega športnega parka.V zadnjih letih je NK Brinje Grosuplje doživel opazen vzpon: od uspehov mlajših selekcij do članske ekipe, ki trenutno vodi v drugi slovenski ligi. Čeferinova povezava s klubom je očitna – in ni nemogoče, da bi po koncu mandata v UEFA nekoč prevzel tudi njegovo vodenje. Čeprav so mediji podrobno spremljali podražitev projekta, pa je v poročanju manjkalo eno ključnih ime.Foto: Mojaobcina.si/grosuplje/Aleksander Čeferin je sicer pogosto omenjen, toda v člankih portala Necenzurirano ni bilo mogoče zaslediti njegovega brata – dr. Roka Čeferina. In prav tu se skriva nova, do zdaj spregledana dimenzija zgodbe.Na uradni strani Ustavnega sodišča je zamolčano, da predsednik Ustavnega sodišča Rok Čeferin opravlja funkcijo nadzornika v NK Brinje Grosuplje. (Foto: Posnetek zaslona- Brinje Grosuplje)Rok Čeferin, predsednik Ustavnega sodišča in partner v odvetniški pisarni Čeferin, je nadzorni član NK Brinje Grosuplje. A te funkcije ni mogoče najti ne v njegovi uradni biografiji na spletni strani Ustavnega sodišča ne na spletni strani odvetniške pisarne.Rok Čeferin tudi na uradni spletni strani Odvetniške družbe Čeferin je zamolčal, da opravlja funkcijo nadzornika v NK Brinje Grosuplje. (Foto: Posnetek zaslona- Odvetniška družba Čeferin in partnerji)Ta okoliščina odpira resna vprašanja. Zakaj ustavni sodnik svoje funkcije v športnem društvu, ki prejema javna in mednarodna sredstva, ne navaja javno? Gre za spregled, malomarnost ali za zavestno odločitev, da ta povezava ostane prikrita? In še pomembneje: ali pomeni dvojna vloga bratov Čeferin – enega kot predsednika UEFA, drugega kot nadzornika kluba – potencialno navzkrižje interesov? Čeprav za zdaj ni dokazov o nezakonitosti, je že sam preplet športnih, pravosodnih in finančnih interesov dovolj, da vzbuja dvome o transparentnosti.Vsaka večja podražitev javnega projekta sproži vprašanja. V primeru Grosuplja pa te podražitve spremljajo okoliščine, ki projekt postavljajo v posebno luč. Vpleteni so ljudje z najvišjimi funkcijami v športu in pravosodju, mednarodna sredstva UEFA ter slovenski davkoplačevalski denar. Za zdaj ni dokazov, da bi Čeferinovi neposredno vplivali na dodelitev ali porabo sredstev. A kombinacija podražitev, prikritih funkcij in vplivnih imen ustvarja okolje, kjer bi morala biti vsaka odločitev pregledna in brez dvoma.Na spletni strani NK Brinje Grosuplje je zapisano, da je v nadzornem odboru kluba NK Brinje Grosuplje sedi dr. Rok Čeferin, predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. (Foto: Posnetek zaslona- NK Brinje Grosuplje)Zgodba o športnem parku v Grosupljem ima vse elemente potencialne afere. Gre za tipičen slovenski preplet moči, denarja, politike, športa in sodstva – kombinacijo, ki je v preteklosti že večkrat razburkala javnost. Dejstvo, da Rok Čeferin svoje članstvo v nadzornem odboru NK Brinje Grosuplje ne razkriva javno, je dodatna rdeča zastavica. Dokler ne bodo dana jasna pojasnila, bo nad projektom visela senca dvoma – in občutek, da javnost spet ni izvedela vsega.S tem izražajo svojo moč. Kronična težava Slovenije je pravosodje in del policije. Dokler ne bo šla kraljica postopkov pod policijo ne bo nič!Luka Perš
prava .
V Študentskem domu Ljubljana cvetijo vzporedni mehanistični posli ex Mermalovega človeka Tomaža Pečnika?
Na uredništvo je prišlo pismo insajderjev, ki razkriva domnevne nepravilnosti v poslovanju Študentskega doma Ljubljana (ŠDL). Gre za javno podjetje, ki letno ustvari med osem in dvanajst milijonov evrov prihodkov, predvsem iz javnih sredstev in plačanih najemnin stanujočih študentov. Vprašanje, kam gre ta denar, je zato še toliko bolj pereče. Kot smo opazili, pa je Pečnik podal obširne odgovore na vse očitke kritikov v članku z naslovom Direktorju ljubljanskih študentskih domov očitajo razsipnost. Kako odgovarja za medij N1 v začetku septembra. Glede na njegove odgovore si lahko javnost ustvari sama mnenje. A kot kaže je resnica nekje vmes. Tomaž Pečnik, nekdanji dolgoletni višji kader v Mermalovem BTC, deloval kot svetovalec v vladi Mira Cerarja in od avgusta 2018 vodi javno družbo Študentski domovi Ljubljana. (Foto: Posnetek zaslona-Linkedin)Zakaj je bil sklenjen leasing za službeno vozilo?Po navedbah žvižgačev je direktor ŠDL Tomaž Pečnik julija letos sklenil pogodbo o operativnem leasingu za službeno vozilo Volkswagen Tiguan R-Line pri družbi Porsche Leasing SLO d.o.o. Kritiki opozarjajo, da naj bi vozilo večinoma uporabljal v zasebne namene, kar bi lahko pomenilo kršitev določil Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Mesečna obveznost ŠDL do leasing družbe znaša 493 evrov, avtomobil pa nikoli ne bo postal last javnega podjetja. Poudarjajo tudi, da ŠDL v preteklosti ni imel službenega vozila, saj direktor ni imel posebnih službenih poti, zato se poraja vprašanje, kdo je odločil o nakupu, ali obstaja pogodba o zasebni uporabi vozila, kakšno boniteto plačuje direktor ter ali se vodi ločena evidenca zasebnih in službenih poti.Študentski domovi Ljubljana. (Foto: Posnetek zaslona-Siol)Kaj skriva poravnava z Valino?Insajderji opozarjajo tudi na sporno poravnavo z družbo Valina varovanje. Leta 2022 je ŠDL po več prijavah in lastnih ugotovitvah zaostril nadzor nad izvajanjem obhodnega varovanja. Varnostniki so morali ob vstopu in izstopu iz objektov uporabljati mobilne aplikacije za registracijo, kar je pokazalo večurne prekinitve obhodov. Zaradi tega ŠDL ni plačeval celotnih računov, temveč le storitve, ki so bile nedvoumno opravljene. Ko je pogodba leta 2023 potekla, je bil na javnem razpisu izbran nov izvajalec, pri katerem podobnih težav ni bilo več. Valina je nato proti ŠDL vložila tožbo v višini več kot 44 tisoč evrov, vendar dokazov o opravljanju storitev ni predložila. Kljub temu je direktor Pečnik maja 2024 podpisal sodno poravnavo v višini 22.235 evrov, ki jo je ŠDL junija plačal. Kritiki ocenjujejo, da je bila poravnava škodljiva in da je prišlo do oškodovanja javnih sredstev.ŠDL ima letni promet med 8 do 12 milijonov evrov. (Foto: Ebonitete.si)Kako je mogoče, da milijon evrov za internet ni zagotovil delovanja?Študenti v domovih, ki jih upravlja ŠDL, se še vedno pogosto soočajo s težavami pri internetni povezavi, čeprav je podjetje v zadnjih dveh letih za prenovo omrežja namenilo več kot milijon evrov. Na javnem razpisu je bil izbran ponudnik Sfera IT d.o.o., pri čemer so drugi ponudniki opozarjali, da so bile razpisne zahteve domnevno oblikovane tako, da so ustrezale samo enemu ponudniku. Kljub visoki investiciji se študentje še vedno soočajo z izpadi, kar sproža resne dvome o smotrnosti porabe javnega denarja.Zakaj visoki stroški za svetovanja, odvetnike in aplikacije?Žvižgači opozarjajo, da ŠDL na veliko denarja zapravi tudi za svetovanja in aplikacije, ki se ne uporabljajo. Podjetju Kali d.o.o., ki se ukvarja s strateškim komuniciranjem, že tri leta mesečno plačujejo 1650 evrov, čeprav ima ŠDL tri zaposlene na področju javnega komuniciranja. Skupno je to podjetje prejelo več kot 60 tisoč evrov. Kljub trem zaposlenim pravnikom ŠDL za zunanje odvetniške storitve letno nameni približno 30 tisoč evrov. Leta 2022 so podjetju IXTLAN plačali skoraj 186 tisoč evrov za razvoj spletne aplikacije za nastanitve, vendar ta ni nikoli zaživela niti v testni različici. Obetana druga faza projekta v višini 193 tisoč evrov se nikoli ni izvedla, saj obljubljena sredstva iz državnega proračuna niso bila zagotovljena. Namesto tega je ŠDL naročil novo aplikacijo MojŠtudent pri podjetju NUMO, za katero je do zdaj namenil že več kot 130 tisoč evrov. Kritiki menijo, da tudi ta rešitev ne bo dolgoročna in da gre zgolj za nadaljevanje netransparentnega trošenja.Tomaž Pečnik je za medij N1 Slovenija odgovoril na kritične zapise o svojem vodenju javnega podjetja ŠDL. (Foto: Posnetek zaslona-N1 Slovenija)Kdo bo prevzel odgovornost?Navedbe žvižgačev kažejo na številne nepravilnosti v poslovanju ŠDL: od domnevne zlorabe službenega vozila in spornih poravnav do sumljive porabe milijonskih zneskov za internet, svetovanja in aplikacije. Na vsa ta vprašanja bi moral odgovoriti predvsem resorno Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter druge nadzorne institucije. Dokler pa se nepravilnosti ne razjasnijo, ostaja odprto ključno vprašanje: kam pravzaprav gre denar študentov in davkoplačevalcev, ki ga upravlja ŠDL?Vse odgovore direktorja ŠDL Tomaža Pečnika o očitkih na njegov račun vodenja javnega zavoda si lahko preberete v članku z naslovom Direktorju ljubljanskih študentskih domov očitajo razsipnost. Kako odgovarja objavljen v spletnem mediju N1 Slovenija.Luka Perš
prava .
ŠOKANTNO RAZKRITJE! Podpredsednica vlade RS TANJA FAJON se raje proda za politično kariero in SI NE UPA REČI GOLOBU NE!!!
Dolgoletna političarka Tanja Fajon je še enkrat dokazala, da je za njo na prvem mestu prioriteta politična kariera. Nekdanja predsednica Socialnih demokratov je v vlogi podpredsednice vlade RS še enkrat uklonila svojo hrbtenico pred političnim pritiskom predsednika vlade dr. Roberta Goloba. Ker je dobro vedela, če bi rekla NE, bi hitro sledila usoda, ki so jo pred njo v tej #depolitizirani #svobodni vladi pod vodstvom nekdanjega dolgoletnega predsednika uprave paradržavne družbe GEN-I doživeli ministri ter ministrice- Tatjana Bobnar, Irena Šinko, Uroš Brežan in Daniel Bešič Loredan. Še najbolj je v javnosti odmeva primer domnevnih nedovoljenih političnih pritiskov premiera Goloba na nekdanjo notranjo ministrico Bobnarjevo. Če primerjamo primer Bobnar in sedaj primer Fajon je jasno, da se je Tanja Fajon očitno zlomila pod političnim pritiskom sedanjega premiera dr. Roberta Goloba. Ker drugače si ne moremo razlagati, da bi dolgoletni uradniki na Mladiki dopustili, da ste zgodi takšna eklakatna kršitev!!! Ali sploh še imamo suvereno ministrico za zunanje in evropske zadeve, če pa že ob prvem večjem pritisku premiera dr. Roberta Goloba uklone svoje hrbtenico? To je zelo nevarno za državno varnost, če gospa Fajon ni sposobna suvereno opravljati svojega dela? Zelo nas čudi, da takšno obnašanje gospe Fajon dopušča predsednik SD Matjaž Han. Saj v zadevi »pisma združenih dam« se zelo dobro ve, da teh pisem ne bi bilo, če nekdo na Mladiki se ne bi s tem strinjal. Gospod Han, preden afere pljuskne v obraz bi se na vašem mestu zelo pozanimal, komu je bilo spet v interesu, da je Socialne demokrate porinil v osrčje afere. Ker teh pisem ne bi bilo, če resorna ministrica tega ne bi dovolila! Tukaj je ključna krivda Socialnih demokratov! Han, pisma=Litijska deja vu???? V članku si boste lahko prebrali, koliko domnevnih kršitev slovenske zakonodaje je prišlo, ker si je gospa Gaber Golob domislila, da bi bilo "fajn fajtat" prek "državnega maila" z "ameriškim high slengom" za "Palestino in obsoditi vojna dejanja države Izrael."Če to ni zrelo za odstop vlade ali vsaj interpelacijo zunanje ministrice Fajon pa presodite sami.Bizarna afera pisanje s pisanjem elektronskih sporočil z državne domene gov.si sedanje žene premiera dr. Roberta Goloba razkrivajo, da je imela nekdanja ministrica Tatjana Bobnar prav o političnih pritiskih aktualnega premiera v naši državi.Bojan Požar je razkril dobesedni primer, kjer bi morala Golobova vlada nemudoma razpasti! Glede na to, da so vse stranke sedanje koalicije Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica prisegale na vladavino prava, bi morale vsaj poslanske skupine zahtevati odstop ministrice za zunanje in evropske zadeve ter podpredsednice aktualne vlade Tanje Fajon!Foto: Posnetek zaslona-PožareportKer je ona tista, ki je dovolila, da je do dejanske zlorabe državnega protokola glede pošiljanja elektronskih pisem veleposlanikom dejansko prišlo! Zaradi tega bi morala tudi odgovarjati pred predstavniki ljudstva! Še bolj pa bi si ustavno obtožbo zaslužila celotna vlada! Bolj šolskega primera kršitve zakonodaje Golobova vlada ni storila! Malce se spomnite na koronske čase, ko so osrednji mediji noreli, ker je Urška Bačovnik Janša s svojega službene oziroma zasebne elektronske pošte poslala nekatere ponudbe za dobavo mask takratni državni sekretarki v kabinetu Janeza Janše Jelki Godec. Tukaj pa gre za DEJANSKO ZLORABO ELEKTRONSKE POŠTE!, ki jo lahko uporabljajo samo državni uslužbenci!!! PIKA! GAME OVER!Kaj se je v resnici zgodilo? Kot je razkril Bojan Požar v člankih z naslovoma Diplomatski triler: Tina Gaber prek vladne spletne pošte pod nazivom First Lady piše veleposlanikom – glede Gaze in Izraela in Škandal še večji: First Lady Tina Gaber pisala tudi ženam predsednikov tujih vlad, naslove od Fajonove zahteval Golob, je opisal situacijo, kako je takrat še njegova partnerka v zasebnem življenju, zdaj že njegova žena Tina Gaber Golob, sklenila, da bo napisala elektronska sporočila nekaterim slovenskim veleposlanikom in nekaterim ženam tujih vlad za podporo dogodkom v Gazi in obsodbi dejanj Izraela. To je napisala z elektronskega naslova unitedvoicesoffirstladies@gov.si. Mi nimamo nič proti, če se je sedaj »wife number 2« sedanjega predsednika vlade dr. Roberta Goloba odločila, da bo poslala elektronska sporočila nekaterim osebam. Živimo v svobodni družbi in vsak lahko vsakomur pošlje elektronsko sporočilo. Zdaj, če se nasprotna oseba zaradi tega počuti nadlegovana in bo sprožila pravna sredstva, je druga zgodba. To, da sedanja gospa Golob Gaber še nekaj časa ne bo prva dama Slovenije, se je tudi že razčistilo v slovenski javnosti. Tukaj ste sedaj komaj na mestu za bronasto kolajno. Zlato mesto zaseda Aleš Musar, srebrno pa kitarist skupine Šank Rock Bor Zuljan.Posnetek zaslona-PožareportKljučna težava omenjene afere je uporaba e-maila s kratico gov.si. Zelo dobro se ve, da omenjeno domeno gov.si uporabljajo le tisti, ki so zaposleni v državni in javni upravi. To ve vsak državljan, ki uporablja kmečko logiko. Kolikor je znano, gospa Tina Gaber Golob ni zaposlena ne v državni in ne v javni upravi. Tudi ne prejema denarnega nadomestila v vlogi žene, kot to prejema soprog predsednice države Aleš Musar. Če pa je, pa se naj neha kabinet predsednika vlade obnašati »geni-jevsko« kot država v državi in enkrat za vselej naj odgovorijo, kakšno delo v javni oziroma državni upravi upravlja gospa Tina Gaber Golob.Zdaj se je v resnici banalna zadeva spremenila v enega najhujših političnih škandalov sedanje vlade. To tik pred volitvami. Spet ga je skuhala ženska! Kot Litijsko! Pa računalnike! Banalna afera dobesedno daje vzporednice z afero Bobnar.Priznamo, zdaj omenjeno afero dojemamo v popolnoma drugačni luči po izbruhu sedanje afere s pošiljanjem elektronskih pisem z državne domene gov.si žene predsednika vlade slovenskim veleposlanikom in nekaterim ženam tujih vlad.Tanja Fajon. (Foto: Posnetek zaslona-Wikipedia)Predsednik vlade dr. Robert Golob bi moral zaradi izvajanja političnega pritiska leteti s položaja! Ali se bodo Socialni demokrati še enkrat ponižali za mir v hiši? Zakaj Tanja Fajon ni Tatjana Bobnar, ki si je upala javno prvo razkriti prakse delovanja Goloba?Kaj je ključni očitek, ki ga je nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar očitala aktualnemu predsedniku vlade? Da je nad njo izvajal nedopusten politični pritisk, da bi morala kot resorna ministrica za policijo izvesti določene kadrovske premike. Vendar se je temu uprla in tega ni storila. Zdaj pa pozorno preberite del članka z naslovom Škandal še večji: First Lady Tina Gaber pisala tudi ženam predsednikov tujih vlad, naslove od Fajonove zahteval Golob:»Pri tem je elektronske naslove za potrebe Tine Gaber zahteval predsednik vlade Golob – od Tanje Fajon oziroma njenega ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Ta Golobova zahteva je na zunanje ministrstvo prišla 4. avgusta, kot urgentna, ugoditi pa so ji morali že v nekaj urah. Kar seveda tudi pomeni, da je Fajonova z vsem tem natančno seznanjena.«Na vprašanja novinarja Požarja molčijo tako v kabinetu predsednika vlade kot na zunanjem ministrstvu. Na takšno preprosto vprašanje morajo oboji odgovoriti takoj, ne pa da molčijo in upajo, da bo javnost to pozabila.Afera, ki je v javnosti znana kot zgodba o »pismih prve dame«, je na prvi pogled delovala kot nenavadna in nekoliko bizarna epizoda. Partnerka predsednika vlade Roberta Goloba, Tina Gaber, je namreč prek elektronske pošte nagovarjala slovenske veleposlanike in žene tujih predsednikov vlad, naj se pridružijo političnemu pozivu v podporo Palestini in obsodbi Izraela.Foto: Posnetek zaslona- 24urA ob podrobnejšem pogledu se izkaže, da ne gre za trivialno potezo tretje dame po državnem protokolu, temveč za resno zadevo z vsemi elementi političnega pritiska, zlorabe državnih virov in možnih pravnih kršitev, ki lahko imajo tudi mednarodne posledice. Najbolj problematičen del afere je elektronski naslov, uporabljen za ta namen: unitedvoicesoffirstladies@gov.si.Gre za naslov na uradni državni domeni, ki je bil ustvarjen in uporabljen za zasebno politično pobudo partnerke predsednika vlade. S tem je bil vtis, da gre za uradno državno akcijo, neizbežen.Bistveno pri vsem skupaj pa je, da zgodba ne bi bila mogoča brez neposrednega posredovanja Roberta Goloba. Kot je razkril dolgoletni raziskovalni novinar Bojan Požar, je že 4. avgusta njegov kabinet na ministrstvo za zunanje in evropske zadeve naslovil urgentno zahtevo za posredovanje kontaktov soprog tujih predsednikov vlad. Ministrstvo, ki ga vodi Tanja Fajon, je zahtevi v nekaj urah ugodilo. To pomeni, da je ministrica vedela, kaj se dogaja, in da je bila zahteva na ministrstvo prenesena s političnim pritiskom z vrha izvršne oblasti.Prav ta pritisk je ključen element zgodbe: predsednik vlade je izkoristil svoj položaj, da je svoji partnerki omogočil dostop do diplomatskih virov, pri tem pa je uporabil državno infrastrukturo.Kaj vse je domnevno kršil dr. Robert Golob, ker je s političnim pritiskom dosegel, da je njegova druga žena Tina Gaber Golob zlorabila državno domeno za pisanje zasebnih elektronskih sporočil veleposlanikom in tujim ženam predsednikov vlad?Pravno gledano se tu odpira cela vrsta vprašanj. Najprej gre za očiten konflikt interesov, kot ga definira Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije: predsednik vlade je uporabil svojo funkcijo za korist svoje partnerke. Nadalje lahko govorimo o zlorabi uradnega položaja po Kazenskem zakoniku, saj uradna oseba, ki svoj položaj uporabi, da sebi ali komu drugemu pridobi korist, stori kaznivo dejanje. Korist v tem primeru je zasebna politična promocija partnerke premierja.Poleg tega je sporno posredovanje kontaktov soprog tujih predsednikov vlad, ki so osebni podatki, brez kakršnekoli pravne podlage, kar pomeni kršitev zakonodaje o varstvu osebnih podatkov (GDPR in ZVOP-2).Tina Gaber Golob. (Foto: Posnetek zaslona- Instagram)Prav tako je bila kršena Uredba o upravnem poslovanju, saj se elektronski naslov vladne domene ne more uporabiti za zasebne projekte. Na koncu pa je tu še mednarodnopravna dimenzija: gre za neformalno diplomacijo brez mandata, v enem najbolj občutljivih geopolitičnih vprašanj, kjer se Slovenija zdaj kaže kot država, ki diplomatske kanale uporablja za zasebne pobude.Afera Bobnar, deja vu! Ali bo sedanja vladna koalicija še enkrat zlorabila "vladavino prava", da bo pokrila muhe tretje slovenske dame in druge žene dr. Roberta Goloba?Foto: Posnetek zaslona- RTV SlovenijaČe dogajanje postavimo v širši kontekst, se vzorec ponavlja. Že v aferi Tatjane Bobnar, nekdanje notranje ministrice, smo videli, kako je premier izvajal politični pritisk. Zdaj je na podoben način deloval pri Tanji Fajon, ki je zahtevi popustila. Gre za nevarno prakso, ki kaže, kako predsednik vlade uporablja svoj položaj za zasebne cilje in pri tem obremenjuje državne institucije.Jasno je, da pravno-politična odgovornost leži izključno na Robertu Golobu. Tina Gaber je sicer glavna protagonistka, a brez aktivnega posredovanja predsednika vlade do afere ne bi prišlo. Golob je s svojimi pritiski in zahtevami omogočil kršitve, uporabil državno infrastrukturo in s tem prevzel celotno odgovornost za posledice.Luka Perš
prava .
Herič vztraja pri svojih izjavah! " je moral 2x kupit lastno hišo, ki jih je rešil s pomočjo sposoje denarja od JZS!" #bajta?
V našem mediju že nekaj časa poteka izmenjava mnenj med predsednikom Judo zveze Slovenije Bogdanom Gabrovcem in športnim delavcem dr, Koljo Heričem. Tako smo v našem mediju objavili članka z naslovom " O obstoju posojila JZS g. Gabrovcu smo bili klubi seznanjeni..." in "Je predsednik JZS Bogdan Gabrovec za reševanje svoje varnostne službe EFEKT potreboval 50-100 000 EUR posojila JZS?, kjer smo izpostavili določene izjave gospoda Kolje Heriča. Zaradi določenih izjav v članku z naslovom Je predsednik JZS Bogdan Gabrovec za reševanje svoje varnostne službe EFEKT potreboval 50-100 000 eur posojila JZS? je predsednik JZS Gabrovec poslal zahtevo za objavo popravko članka in za preklic izjav gospoda Heriča. Le to smo objavili v članku z naslovom Ali se bo Kolja Herič preklical izjave, ki jih je zapisal v svoji izjavi za Prava.si?. Zdaj pa smo prejeli dopis pravnega pooblaščenca gospode Heriča, odvetnika Mojmira Šafariča. Le ta nas je prosil, da objavimo v odziv gospode Kolje Heriča. "Kar se tiče preklica mojih izjav, pa je tako, da jih ne mislim preklicati, ker so resnične. Sam v zapisu nisem operiral niti z zneski, kot tudi ne s firmo družbe iz katere bi naj izvirale finančne težave g. Gabrovca. Preprosto dejstvo je, da sem citiral izjavo g. Gabrovca, ki mi je povedal na sestanku katerega je on sam želel v pisarni mojega podjetja da "je tudi sam imel v preteklosti finančne težave, saj je moral 2x kupit lastno hišo, ki jih je rešil s pomočjo sposoje denarja od JZS.”. Iz tega se lahko nedvoumno sklepa, da je govora o domnevnem posojilu o katerem so v preteklosti spraševali nekateri klubu, člani JZS. Prav tako sem sam večkrat prosil za podobno posojilo kot ga je prejel Mitja Jenuš, katerega je g. Gabrovec odobril kar na obravnavi sodišča za 2 leti nazaj, za čas ko niti ni bil zakoniti zastopnik JZS. Odgovora na prošnje nikoli nisem prejel. O posojilu je nekaj let nazaj govoril tudi g. Hudej," je med drugim zapisa Herič."Spoštovani!V mojem pisanju odgovoru na navedbe g. Gabrovca objavljene na spletnem portalu prava.si sem le pojasnil zakaj lahko domnevam, da se mene razume oz. insinuira kot neimenovani novinarski vir iz Maribora, potem ko je bila na e-pošto podjetja poslana povezava meni neznane osebe do članka za katerega prej sploh nisem vedel. Sam se pod vsa pisanja podpišem.Kar se tiče preklica mojih izjav, pa je tako, da jih ne mislim preklicati, ker so resnične. Sam v zapisu nisem operiral niti z zneski, kot tudi ne s firmo družbe iz katere bi naj izvirale finančne težave g. Gabrovca.Preprosto dejstvo je, da sem citiral izjavo g. Gabrovca, ki mi je povedal na sestanku katerega je on sam želel v pisarni mojega podjetja da "je tudi sam imel v preteklosti finančne težave, saj je moral 2x kupit lastno hišo, ki jih je rešil s pomočjo sposoje denarja od JZS.”. Iz tega se lahko nedvoumno sklepa, da je govora o domnevnem posojilu o katerem so v preteklosti spraševali nekateri klubu, člani JZS. Prav tako sem sam večkrat prosil za podobno posojilo kot ga je prejel Mitja Jenuš, katerega je g. Gabrovec odobril kar na obravnavi sodišča za 2 leti nazaj, za čas ko niti ni bil zakoniti zastopnik JZS. Odgovora na prošnje nikoli nisem prejel. O posojilu je nekaj let nazaj govoril tudi g. Hudej.Pravzaprav enostavno ne razumem kako naj umaknem izjavo, ki je dejansko citat g. Gabrovca, mogoče bi jo moral umakniti on. V oddaji Tarča je g. Žgajnar, g. Gabrovcu pred celotno Slovenijo povedal, da se spreneveda in ga je imenoval lažnivec. Nekdanje judoistke so ga v isti oddaji obtoževale, da je vedel za dogajanja. G. Žgajner, s katerim pa se je za razliko od najinega sestanka v pisarni podjetja sestal v baru nekega hotela, pa je prav tako zatrdil, da g. Gabrovec s svojimi dejanji škodi športu, toliko o časti in dobrem imenu.Pričakujem da g. Gabrovec preneha z javnim blatenjem mojega imena, da se za neutemeljene obsodbe opraviči, če pa končno uresniči svojo obljubo, da bo, če bo Urška Žolnir osvojila olimpijsko medaljo, peš odšel iz Aten do Celja. V kolikor svojo obljubo uresniči in dokaže, da je mož beseda, potem opravičila od njega ne potrebujem. Očitno g. Gabrovcu plačuje stroške JZS. Ekonomično bi bilo, da se mu kupi letalska karta do Dominike, kjer mu lahko prenočišče zagotovim jaz, potem pa lahko dava skupno izjavo za CNN. Športni pozdrav!Kolja Herič mag.prof.šp.vzg"Uredil Luka Perš
prava .
Ali se bo Kolja Herič preklical izjave, ki jih je zapisal v svoji izjavi za Prava.si?
Kolja Herič je v članku z naslovom Kolja Herič: " O obstoju posojila JZS g. Gabrovcu smo bili klubi seznanjeni..." Gabrovca izziva na detektor LAŽI o posojilu! izrekel določene izjave o Bogdanu Gabrovcu. Zdaj pa je Bogdana Gabrovca zmotila vsebina članka z naslovom Je predsednik JZS Bogdan Gabrovec za reševanje svoje varnostne službe EFEKT potreboval 50-100 000 EUR posojila JZS??, kjer zahteva po pozivu odvetnika Radovana Cerjaka, da prekliče določene izjave, ki jih je Kolja Herič zapisal za Prava.si ZADEVA: ZAHTEVA ZA PREKLIC TRDITEVSpoštovani g. Herič!V naši odvetniški pisarni se je oglasil g. Bogdan GABROVEC, aktualni predsednik Judo zveze Slovenije. V njegovem imenu smo na medij Prava. si vložili demanti navedb, ki so se pojavile v članku z naslovom: Je predsednik JZS Bogdan Gabrovec za reševanje svoje varnostne službe EFEKT potreboval 50-100 000 EUR posojila JZS? V našem popravku, ki smo ga napisali v imenu našega klienta, smo vse navedbe zavrnili kot laž oziroma neresnica. Nikjer nismo poimensko omenili noben novinarski vir, čeprav je naš klient domneval, kdo je oseba, ki širi te laži o njemu. V našem popravku ste se očitno spoznali in sami in nato na isti medij napisali svoj odziv, v katerem ste ponovno ponovili laži o posojilu, ki naj bi ga prejel naš klient, poleg tega pa ste v svoj dopis napisali še kup laži, ki se nanašajo na vaš sestanek z našim klientom. Nato ste v svojem dopisu navedli, da naj bi se vam po sestanku z gospodom Gabrovcem, začele dogajati čudne stvari, med drugim tudi hude grožnje. Povprečen bralec, ki je bral vaš dopis naslovljen na medij Prava. si, bi dobil vtis, kot ta za temi domnevnimi grožnjami, stoji naš klient, kar je prav tako popolnoma neresnično. S svojimi trditvami ste močno posegli v čast in dobro ime našega klienta, saj so vaše trditve popolnoma neresnične oziroma izmišljene. Te laži, ki jih očitno vztrajno širite, povzročajo našemu klientu hude posledice in močno škodujejo njegovemu ugledu.Kot vam je dobro znano, naš klient gospod Bogdan Gabrovec NIKOLI ni prejel od Judo zveze Slovenije, niti centa posojila, ki bi ga porabil za svojo varnostno službo EFEKT, katere prav tako nikoli ni imel. Zgodba o posojilu našemu klientu je v celoti izmišljena. Prav tako so popolne laži vaše navedbe o vsebini vajinega sestanka. Naš klient vam nikoli ni povedal to, kar lažno navajate!Pozivamo vas, da v roku 5. dni po prejemu tega dopisa, ki bo poslan na vaš elektronski naslov, kot tudi poslan s priporočeno pošto na sedež vašega podjetja, takoj prekličete, v mediju, kjer so bile vaše navedbe objavljene, torej na Prava.si, vse vaše trditve in se na ta način izognete sodnim postopkom. V primeru, da v postavljenem roku svoje laži ne boste preklicali, bomo po pooblastilu našega klienta vložili poleg zasebne kazenske tožbe, vložili tudi ustrezno odškodninsko tožbo zoper vas, s katero bomo poleg odškodnine, sodno zahtevali tudi preklic vaših neresničnih oziroma lažnivih trditev.V upanju na mirno rešitev zadeve, vas lepo pozdravljamo!Ljubljana, 26.08.2025 Bogdan GABROVEC- zanj po pooblastilu odvetnikRadovan CERJAKPoslano v vednost tudi mediju Prava.si. Uredil Luka Perš
prava .
Popravek DOKUMENTI: Pravno mnenje in izpoved Galufa razkrivata sporno imenovanje Aljaža Sedeja za generalnega sekretarja JZS!
V spletnem mediju Prava.si smo v torek, dne 29. Julij 2025 ob 21:27 objavili članek z naslovom DOKUMENTI: Pravno mnenje in izpoved Galufa razkrivata sporno imenovanje Aljaža Sedeja za generalnega sekretarja JZS!????. Objavljamo popravek članka s strani predsednika Judo zveze Slovenija Bogdana Gabrovca.Uredil Luka Perš
prava .
Marko Odlazek vs najbolj znan raziskovalni novinar v naši državi Bojan Požar
Poobjavljamo članek z naslovom: "Njegov brat, razvpiti medijsko-smetarski tajkun, vodi že skoraj 100 medijev, on pa bi urejal še objave Bojana Požarja" objavljen dne četrtek, 19. junij 2025 ob 6:00 v spletnem mediju Požareport. Avtor članka je eden najbolje obveščenih in dolgoletnih najboljših raziskovalnih novinarjev v Sloveniji Bojan Požar.BESEDILO ČLANKA Njegov brat, razvpiti medijsko-smetarski tajkun, vodi že skoraj 100 medijev, on pa bi urejal še objave Bojana Požarjahttps://pozareport.si/post/840883/njegov-brat-razvpiti-medijsko-smetarski-tajkun-vodi-ze-skoraj-100-medijev-on-bi-pa-urejal-se-objave-bojana-pozarjaFoto:Posnetek zaslona- PozareportMedtem ko Martin Odlazek, razvpiti medijsko-smetarski tajkun, vodi že skoraj sto (100!) različnih medijev, od tiskanih edicij do spletnih portalov, radijskih postaj in manjših televizij, bi njegov brat in podjetnik - sicer medijsko bistveno manj znani Marko Odlazek, očitno rad urejal še portal, ki ga pravkar berete. Se sliši arogantno in zabavno hkrati, ampak žal gre tudi za grožnje s tožbami in sodišči, kar pa je glede na znana dejstva resda komaj verjetno. Po odmevni objavi našega članka z naslovom "Zakaj vlomilci, ki si pri Ruplu podajajo kljuke, nikogar ne zanimajo?! A če to delajo Ruplu, kaj lahko storijo šele vam.", objavljenega 21. marca letos, je Marko Odlazek sprva zahteval takojšnji sestanek z avtorjem članka, skratka piscem teh vrstic. Ker do tega pogovora ni prišlo, smo prejeli Odlazkovo pismo, da moramo članek oziroma "sporno besedilo" nemudoma umakniti. Na to pismo, ki je glede na vse znane okoliščine pravzaprav zvenelo absurdno (Marko Odlazek je recimo - med drugim - prepričan, da bi za vsako omembo njegovega imena morali predhodno pridobiti njegovo soglasje?!), nismo odgovorili, zato smo, predvidevamo, konec maja dobili še dopis Odlazkove odvetnice Teje Godec s povsem enako vsebino in zahtevo, kot nam jo je takrat osebno poslal Marko Odlazek .Pri čemer smo se lahko že z njenim prvim stavkom prepričali, da plavolasa mariborska odvetnica bolj slabo pozna slovensko slovnico, saj štajerski dialekt pri uradnih dopisih pač ne more biti izgovor.  Namreč, ne reče se ... "Marka Odlazeka", ampak - pravilno - Marka Odlazka. Njeno pismo sicer objavljamo v celoti:Foto: Posnetek zaslona-PožareportPoleg slabega poznavanja slovnice in slovenskega jezika pa Odlazkova pooblaščenka očitno bolj slabo pozna tudi pravo.  Saj bi sicer lahko vedela, da besedna zveza "dolgoletno in kakor prikrivano zasebno razmerje" med Polko Bošković, znano notarko in bivšo lokalno političarko iz Kopra, in Markom Odlazkom nikakor ne pomeni "objave podatkov iz intimnega življenja", , poleg tega je višje sodišče iz Maribora pred časom v sodni zadevi Marko Odlazek proti novinarju Luki Peršu (Prava.si) tudi pravnomočno in eksplicitno presodilo, da je o zasebni zvezi med Boškovićevo in Odlazkom novinarjem dovoljeno pisati in poročati, saj gre za objektivno dejstvo (faksimile).Foto: Posnetek zaslona-PožareportZato dotičnega članka na poziv in zahtevo Marka Odlazka in njegove odvetnice Teje Godec seveda ne nameravamo umakniti. Tudi Marko Odlazek ni najbolj nedolžno ime Spomnimo: tudi Marko Odlazek ni ravno neznana oseba in najbolj nedolžno ime, saj je neposredno povezan z nekaterimi odmevnimi ter nikoli povsem pojasnjenimi posli in dogajanji.  Nekaj takšnega - na primer - se je zgodilo septembra 2022, ko je sredi Kranja nenadoma povsem pogorel spomeniško zaščiteni Majdičev mlin, katerega solastnik je bil Marko Odlazek,  skozi podjetje Naš mlin, storitve in gradnje, d. o. o., preostala dva lastnika pa sta bila Eva Odlazek in Sebastjan Zupanc, nekdanji direktor Komunale Tržič, prek katerega so sledi tega podjetja vodile tudi do Gibanja Svoboda. Brata Odlazek sta bila povezana tudi s prvimi spornimi posli družine Odlazek (podjetji Krater, Eurofit in Salomon), potem naj bi Martin brata Marka izplačal, Marko Odlazek pa naj bi se zdaj ukvarjal predvsem z nepremičninami.
Stara Pravda
Varnostni svet ZN o genocidu nad Slovenci v Republiki Avstriji
V preteklih dnevih sta bili uradno podani dve zahtevi naj predstavniki Republike Slovenije skličejo Varnostni svet ZN zaradi rodomora nad koroškimi in štajerskimi Slovenci v Republiki Avstriji.Stranka Gibanje Zedinjena Slovenija (ZSi), nas je obvestila o uradni pobudi, s pozivom pristojnim organom in predstavnikom Republike Slovenije, da nemudoma sprožijo postopek internacionalizacije zgodovinskega in še trajajočega rodomora/genocida nad slovenskim domorodnim prebivalstvom na Koroškem in Štajerskem v Republiki Avstriji.Pobuda neparlamentarne politične stranke ZSi temelji na dokazljivih zgodovinskih, pravnih in demografskih dejstvih in na določbah Ustave RS ter pozivu k mednarodnemu odzivu v skladu s Konvencijo o preprečevanju in kaznovanju genocida (OZN, 1948) ter načeli zaščite domorodnih ljudstev sprejetimi v OZN.Zahteva je bila poslana Vladi Republike Slovenije – predsedniku Robertu Golobu, predsednici Republike Slovenije – Nataši Pirc Musar, predsednici Državnega zbora Republike Slovenije – Urški Klakočar Zupančič, predsedniku Državnega sveta Republike Slovenije – Marku Lotriču, predsedniku Ustavnega sodišča Republike Slovenije – Roku Čeferinu, predsedniku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije – Miodragu Đorđeviću, Zunanjemu ministrstvu Republike Slovenije – ministrici Tanji Fajon, Stalnemu predstavništvu pri OZN v New Yorku – veleposlaniku Samuelu Žbogarju, Stalnemu predstavništvu Republike Slovenije pri Uradu ZN in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi, predsednikom vseh parlamentarnih strank v Državnem zboru Republike Slovenije in predsednikom vseh poslanskih skupin v Državnem zboru Republike Slovenije.Obvestilo o zahtevi je bilo poslano Veleposlaništvu Ruske Federacije v Republiki Sloveniji, Veleposlaništvu Združenih Držav Amerike v Republiki Sloveniji, Varnostnemu svetu Združenih narodov in Veleposlaništvu Države Izrael na Dunaju.Podobno pobudo so nedavno podali tudi členi in predstavniki Domorodne Skupnosti Zedinjenih Slovenskih Dežel (DSZSD).Obe organizaciji, ki sta na pristojne organe naslovili pobudo, sta v svojih zahtevah navedli celo vrsto dejstev, ki dokazujejo očiten in več kot stoletje trajajoč rodomor/genocid nad slovenskimi domorodci na Koroškem in Štajerskem v Republiki Avstriji:»V začetku 20. stoletja so koroški Slovenci predstavljali približno tretjino celotnega prebivalstva Koroške. Tekom 20. stoletja je število Slovencev stalno upadalo, tako da danes po uradnem popisu predstavljajo le še približno 2,3 % celotnega prebivalstva.V obdobju spremljanja števila Slovencev od leta 1911 do leta 2001 je število koroških Slovencev padlo za več kot 90 %, s 137.000 na borih 13.109. Tradicionalne nemške kärtnerske brambovske organizacije trdijo, da znaša število Korošcev, ki se sami izrekajo za Slovence, zgolj še med 2.000 in 5.000. (vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Koro%C5%A1ki_Slovenci [dostop 30. 07. 2025])Republika Avstrija ne spoštuje 7. člena ADP (Sporazum o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije), ki določa pravico do uporabe slovenskega jezika na uradih, sodiščih in v javnosti, šolstva, postavitve slovenskih krajevnih tabel itd., s tem pa načrtno izvaja genocidno politiko nad tamkajšnjimi Slovenci. Tako so tudi načrtno neupoštevani temelji obstoja Republike Avstrije, v kateri spet dvigajo glave pripadniki nacistične ideologije, kar je po ADP prepovedano. V nasprotju z določbami ADP, avstrijska politika načrtno izvaja politični pritisk, jezikovno in kulturno asimilacijo in v zadnji fazi popolno uničenje ter izbris slovenske narodne skupnosti na Koroškem in Štajerskem.«protislovenska mazaška akcija in uničena krajevna tabla Univerza v CelovcuZato Gibanje Zedinjena Slovenija (ZSi), katerega predsednik je Andrej Šiško, uradno postavlja pod vprašaj upravičenost obstoja Republike Avstrije, ki načrtno krši določbe Sporazuma o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije. Ta sporazum je namreč dejanski temelj obstoja Republike Avstrije.Tako v Gibanju Zedinjena Slovenija (ZSi), kot tudi v Domorodni Skupnosti Zedinjenih Slovenskih Dežel (DSZSD) so prepričani, da predstavljeni dokazi in demografski podatki jasno potrjujejo, da so koroški in štajerski Slovenci skozi 20. stoletje doživljali načrtni genocid/rodomor, s tem pa se soočajo tudi danes.»Gre za sistematično kulturno in jezikovno asimilacijo, državno zanemarjanje manjšinskih pravic, posledično pa za izbris Slovencev iz javnega in zasebnega prostora.Med leti 1942 in 1945 so bili številni koroški Slovenci deportirani – prisilno izseljeni in poslani v koncentracijska taborišča, številni pa so bili tudi pobiti – ustreljeni kot talci, obešeni itd. Prav tako so mnoge mobilizirali v nemško vojsko in so se bili prisiljeni boriti za nemške interese. Nemci so nameravali izseliti celotno slovensko narodno skupnost na Koroškem in so v ta namen že pripravili posebna taborišča z imeni kroških krajev. Do izselitve ni prišlo samo zaradi hudega poraza nemške vojske pri Stalingradu leta 1943.«Po mnenju ZSi in DSZSD gre v primeru koroških in štajerskih Slovencev za genocid, ki ga označuje namerno uničevanje jezika, kulture in identitete skupnosti brez fizičnega iztrebljenja ali eksterminacije.Obe organizaciji opozarjata na dejstvo, da so avstrijske oblasti načrtno ustvarile pogoje, ki vodijo v popolno uničenje koroških in štajerskih Slovencev. Gre dejansko za sistematično asimilacijo, za zatiranje jezika v šolah in javnosti, za ignoriranje določb v ADP, tudi o slovenskih krajevnih tablah, za načrtno odvračanje ljudi od identifikacije kot Slovenci, za popisne manipulacije in politični pritiske, za zanikanje manjšinskih pravic, za vzpostavljanje razmer strahu pred samoopredelitvijo, in tudi za organizirano policijsko nasilje.Protest koroških Slovencev zaradi avstrijskega policijskega nasilja»Tudi, če posledica tovrstnega početja ni fizična smrt, ampak izbris identitete in obstoja slovenske narodne skupnosti, to prav tako pomeni genocid ali rodomor.Ključna je namera (mens rea). Če država ali oblast zavestno dopušča ali spodbuja razkroj narodovega obstoja, je to dejansko genocidna praksa. V primeru koroških in štajerskih Slovencev – čeprav ni bilo uporabljeno direktno fizično uničenje, – je učinek dejanskega izbrisa identitete v praksi izjemno učinkovit in uničujoč, poleg tega pa tudi sofisticiran ali prefinjen. Proti tovrstnemu rodomoru ali genocidu se je še težje braniti.Končna posledica je enaka: slovenska narodna skupnost skoraj ne obstaja več – ne zaradi biološke smrti, ampak zaradi izgube jezika, imena, identitete.«Letak, v katerem so Nemci leta 1920 načrtno lagali Slovencem, da jim bodo "zdaj in vseh bodočih časih" zagotovljene jezikovne in narodne posebnosti. Od javno razglašenih obljub Koroškega deželnega zbora z dne 28. 9. 1920, so ostale le velike laži in zgolj še 2,3 % Slovencev ...Zaradi načrtnih zgoraj opisanih dejanj je, glede na podatke iz uradnih popisov, množično izginilo kar 90 % Koroški Slovencev. To se ni zgodilo zaradi naravnih procesov, marveč zaradi sistematičnih, namernih politik asimilacije in načrtnega uničenja, z drugo besedo – zaradi genocida/rodomora! Enako velja za Slovence v avstrijski deželi Steiermark, ki jo obe organizaciji pobudnici strogo razlikujeta od slovenske Dežele Štajerske.»Na podlagi uradnih podatkov o drastičnem upadu števila pripadnikov slovenske skupnosti, izjav o institucionalnem zanemarjanju te skupnosti, prikritih ali odkritih sovražnih praks do slovenske skupnosti na Koroškem in Štajerskem na severni strani Karavank, in posledic (razkroja skupine kot narodne skupnosti)«, so v Gibanju Zedinjena Slovenija prepričani, »da gre v primeru koroških Slovencev za oblike genocida ali rodomora v skladu z 2. členom Konvencije ZN – z uporabo sredstev, ki so in še vedno vodijo v razpad in popolno uničenje ter izginotje slovenske narodne skupnosti«.nemški protislovenski protestniki z napisi: Die Windischen sind keine Slowenen! (Vindi niso Slovenci!) in Wir halten die Grenze an den Karawanken, als treue Kärntner (Mejo držimo na Karavankah, kot zvesti Kärntnerji). Obrazložitev zapisa Kärntnerji - to niso in ne morejo biti Korošci, saj Slovencev sploh ne priznavajo, zato jih ne moremo prevesti v slovenščino!Slovensko javnost opozarjajo na dejstvo, da se Vlada RS, Zunanje ministrstvo RS, Stalno predstavništvo pri OZN v New Yorku ter slovenska diplomacija »v zadnjem času ukvarjajo predvsem s problematiko, ki se neposredno ne tiče slovenskega naroda in države«.Po drugi strani za rešitev konkretnih težav slovenske narodne skupnosti na severni strani Karavank, ti isti državni organi ne naredijo ničesar, čeprav so to njihove obveznosti glede na določbe Ustave RS.Nesprejemljivo je, da ima »slovenska« uradna politika prioriteto v »reševanju« težav na Bližnjem vzhodu in se dnevno ukvarja ter prejudicira vprašanje domnevnega genocida nad Arabci v Izraelu. Obenem pa izvajanje genocida nad lastnimi rojaki pušča povsem vnemar, kot da se nas to ne tiče.Gibanje Zedinjena Slovenija je v svoji zahtevi in obvestilu tudi navedlo uradne podatke Palestinskega centralnega statističnega urada za območje Gush katif oz. Gaze pod palestinsko civilno upravo. (vir: Palestinski centralni statistični urad, Država Palestina. Pridobljeno 1. januarja 2024)Leta 2012 je na območju Gush katif/Gaza živelo 1.644.293 Arabcev, leta 2017 1.943.398, leta 2021 2.106.745, sredi leta 2023 pa že 2.226.544 Arabcev. Prebivalstvo Arabcev na območju Gush katif oz. Gaze, se je od leta 2012 do srede leta 2023 – v dobrih 11. letih – povečalo za približno 35,41 %, oziroma za 582.251 ljudi.Na primeru koroških Slovencev imamo torej zmanjšanje števila prebivalcev v okrog 100. letih za več kot 90 %, na primeru Arabcev v Gazi pa povečanje za 35,41 % v samo 11. letih! Takšna rast prebivalstva nikakor ni združljiva s splošno opredelitvijo genocida kot sistematičnega uničevanja celote ali dela populacije. To namreč predstavlja ključni element rodomora ali genocida. V primeru slovenske skupnosti na Koroškem in Štajerskem uradni podatki kažejo jasen namen, v primeru Arabcev v Izraelu pa nikakor, saj sicer rast prebivalstva ne bi bila mogoča. Očitno se arabsko prebivalstvo v Gazi kljub humanitarnim krizam in konfliktom ne zmanjšuje, marveč se vseskozi povečuje in to precej bolj kot splošna populacija v svetovnem merilu!»Nesprejemljivo je, da se slovenska Vlada in diplomacija posvečata dogajanju na Bližnjem vzhodu, pri čemer javno zagovarjata povsem neutemeljene in nedokazane trditve, obenem pa ignorirata genocidno dogajanje pred lastnimi vrati in nad lastnim narodom.«nasilno nemško uničevanje slovenskih napisov na krajevnih tablah - Ortstafel-SturmZedinjena Slovenija (ZSi) je svojo zahtevo za takojšnje ukrepanje Republike Slovenije v Varnostnem svetu ZN končala z naslednjimi besedami:»Nujno je, da Republika Slovenija kot članica Varnostnega sveta OZN takoj skliče izredno zasedanje Varnostnega sveta in na njem internacionalizira vprašanje genocida ali rodomora nad koroškimi in štajerskimi Slovenci v skladu z Ustavo RS. Ignoriranje te legitimne in legalne pobude s strani pristojnih organov, bomo razumeli kot veleizdajo slovenske države in interesov slovenskega naroda ter rušenje ustavne ureditve Republike Slovenije, česar naš narod in zgodovina ne bosta odpustila!Sprašujemo se, ali bodo utemeljena dejstva, podatki in analiza morebiti imela kakšen vpliv na pristojne državne organe v Republiki Sloveniji, ali pa bo upravičen poziv spet naletel na gluha ušesa in karavane bodo šle naprej …Morda pa bo spet potrebna kakšna konkretna provokacija, podobna »projektu Štajerska varda«?Bojan Strašek, 27. veliki srpan 2025
prava .
III. DEL TRILOGIJE AVSTRIJSKI DOKUMENTI ŠTRANCAR: Gonja proti Alešu Štrancarju – politika, interesi in sodna resnica!
V našem mediju smo 20. avgusta 2025 objavili ekskluzivni članek, v katerem smo napovedali trilogijo člankov o domoljubnem podjetniku Alešu Štrancarju ter njegovi dolgoletni poslovni, pravni in politični agoniji, ki jo doživlja s svojim podjetjem BIA Separations. Od naše napovedi do dejanske objave trilogije se je okoli Aleša Štrancarja zgodilo marsikaj. Med drugim so bili odmevni njegovi intervjuji v medijih Domovina in v oddaji Ura resnice z Bojanom Požarjem na portalu Info360, pa tudi medijski napadi večinskih medijev zaradi vsebine enega izmed Štrancarjevih tvitov. Kdor je zelo pozorno prebral tako intervju Štrancarja v Domovini kot njegov pogovor z enim najbolj znanih slovenskih raziskovalnih novinarjev, Bojanom Požarjem, bo veliko lažje razumel besedilo in dokumente, objavljene v naši raziskovalni novinarski sagi o Alešu Štrancarju. Avtor tega medija je Štrancarjevo zgodbo že v preteklosti predstavil kot novinar portala Nova24, ko mu je uspelo podjetje BIA Separations prodati nemški družbi Sartorius za 360 milijonov evrov. Podjetnik Aleš Štrancar je ena redkih oseb, ki jih sile vzporednega mehanizma še niso uspele zlomiti. V našem mediju tokrat ekskluzivno objavljamo avstrijske dokumente, ki so bili predstavljeni v sodnih postopkih pred avstrijskimi sodišči. Kljub zadnji sodbi na sodišču v Železnem in ob dosedanjem razumevanju višjih sodnih instanc tako v Sloveniji kot v Avstriji dokumenti, ki jih bomo predstavili v posameznih delih trilogije, dajejo dovolj jasen signal, da je Aleš Štrancar v tej zadevi popolnoma nedolžen. Zato nas niti ne presenečajo zadnji odmevnejši medijski napadi osrednjih medijev na Štrancarja zaradi enega izmed njegovih zapisov na družbenem omrežju X.V prvem delu z naslovom Aleš Štrancar – znanstvenik, podjetnik in tarča interesov vzporednega mehanizma v Sloveniji in Avstriji bomo predstavili notarski zapis z dne 26. 3. 2015 in pogodbo o odsvojitvi poslovnih deležev. V drugem delu, z naslovom Obtožbe proti Alešu Štrancarju – med konstrukcijo in resnico, pa bomo predstavili te dokumente. V tretjem delu, z naslovom Gonja proti Alešu Štrancarju – politika, interesi in sodna resnica, pa bomo razkrili dve pismi podjetja BIA Separations, identifikacijsko številko udeležbe v tveganem posojilu, dve pogodbi o odsvojitvi poslovnega deleža, dogovor o mirovanju ter notarski zapis z izvršilno klavzulo z dne 4. 9. 2013.Ob tem napovedujemo, da bomo verjetno objavili še vsaj dva, morda celo tri dodatne članke, v katerih bomo predstavili zapisnike policijskih zaslišanj ter kazensko ovadbo, ki razkriva tako imenovano »koroško vejo« vzporednega mehanizma onkraj severne meje.Čas je, da se ta zgodba enkrat za vselej javno razčisti. Naj objavljeni dokumenti služijo prav temu. Čas je, da javnost izve resnico! To resnico si lahko na podlagi dokumentov ustvarite sami, a vsaj po našem občutku boste ob tem ugotovili, da je podjetnik Aleš Štrancar popolnoma nedolžen v poslovni sagi podjetja BIA Separations.III. DEL : GONJA PROTI ALEŠU ŠTRANCARJU- POLITIKA, INTERESI IN SODNA RESNICAKo se danes ozremo na dolgo zgodbo BIA Separations, zaslišanja Aleša Štrancarja in na desetletja sodnih postopkov, je ključno vprašanje: zakaj se kljub jasnim dokazom o nedolžnosti ta gonja nikoli ne konča? Zakaj se obtožbe, ki so jih slovenska sodišča že večkrat zavrnila, znova in znova vračajo? Odgovor leži v prepletu gospodarskih interesov, političnih pritiskov in nevoščljivosti, ki se razprostira prek meja med Slovenijo in Avstrijo.Najprej je treba razumeti vlogo Avstrijcev, zlasti Schilling Gruppe in ljudi, kot sta dr. Krejs in Wagner. Njihova strategija je bila jasna: pridobiti nadzor nad BIA Separations in iz igre izločiti tistega, ki jim je stal na poti – Aleša Štrancarja. To je bilo še toliko pomembneje, ker je bil prav Štrancar avtor tehnologije in simbol podjetja. Če bi Avstrijci prevzeli popoln nadzor brez njega, bi lahko preusmerili razvoj v svojo korist, slovenska stran pa bi ostala brez ključnega deleža. V tem smislu so bile obtožbe proti njemu orodje, ne cilj. Njihov cilj ni bil dokazati resnice, ampak ustvariti dovolj pritiska, da bi Štrancar izgubil legitimnost in vpliv.Wagnerjeva vloga kot stečajnega upravitelja je bila pri tem ključna. V dokumentih, ki smo jih prevajali, se jasno vidi, da ni ukrepal v interesu upnikov, temveč v interesu ene strani. Zakaj ni izpodbijal vračila 550.000 evrov? Zakaj ni napadel notarskih zapisov in posojilnih pogodb, ki so bile očitno sporne? Če bi bil njegov cilj res zaščita družbe, bi to storil. Toda ker je bil cilj drugačen – marginalizirati slovensko stran – so bili ti koraki namenoma izpuščeni. S tem se je ustvarila podlaga za gonjo proti Štrancarju, ki naj bi postal glavni krivec za vse težave.V intervjuju v oddaji Ura resnice v mediju Info360 z najbolj znanim raziskovalnim novinarjem v državi Bojanom Požarjem je Aleš Štrancar natančno razkril, kako so ga hoteli Avstrijci poslovno in finančno uničiti. Info360 je v lasti Aleša Štrancarja. (Foto: Posnetek zaslona- Info360)Slovenska sodišča pa so se v tej zgodbi izkazala za presenetljivo stabilna. Večkrat so zavrnila zahteve po kazenskem pregonu, ker niso videla dovolj dokazov. Še več – sodišča so ugotovila, da so bila Štrancarjeva ravnanja v skladu z zakonodajo in logiko poslovanja v visokotehnološkem sektorju. To je jasen signal, da pravni temelji za obtožbe ne obstajajo. Toda problem je, da se pravna resnica pogosto izgubi v medijskem in političnem hrupu. In prav to se dogaja v primeru Aleša Štrancarja: čeprav sodno ni spoznan za krivega, ga medijska in politična mašinerija še vedno predstavlja kot problematičnega.Zakaj? Odgovor je v percepciji. V Sloveniji je Štrancar postal simbol uspeha, ki se ni uklonil tujim interesom. Postal je glasen, neposreden in pogosto kritičen do političnih elit. Takšni ljudje so vedno moteči. Čeprav je s svojim delom dokazal, da je sposoben ustvariti globalno zgodbo iz Ajdovščine, je hkrati postal tarča tistih, ki bi raje videli, da bi se slovenski znanstveniki uklonili večjim silam. Gonja proti njemu je zato tudi politična – gre za kazen posamezniku, ki si je drznil biti neodvisen.Poglejmo še medijski kontekst. Vsakič, ko se odpre nova fronta proti Štrancarju, se v medijih pojavijo zgodbe o domnevnih nepravilnostih, o domnevnem osebnem okoriščanju in o domnevnih zlorabah. Toda redko se pojavi nadaljevanje: da so sodišča te obtožbe zavrnila. Javnost tako dobi popačeno sliko, kjer prva informacija ostane v spominu, sodna resnica pa izgine v ozadju. To ustvarja vzdušje stalne krivde brez obsodbe – stanje, ki je za posameznika še hujše kot dejanska obsodba, saj pomeni trajno senco.V širšem gospodarskem smislu pa je zgodba še bolj pomenljiva. BIA Separations je s svojim razvojem tehnologij za čiščenje biomolekul postala globalno zanimiva tarča. Ko je podjetje kasneje postalo del večjih farmacevtskih struktur, je bilo jasno, da gre za tehnologijo z ogromno vrednostjo. In ravno tu leži srčika problema: tisti, ki so želeli večji delež v podjetju, so morali najprej odstraniti človeka, ki je bil garant slovenske prisotnosti – Aleša Štrancarja. Gonja proti njemu je torej posledica velike igre kapitala, kjer pravna sredstva postanejo orožje v rokah interesnih skupin.Pri tem je pomembno poudariti, da Štrancar ni bil pasiven. V svojih izjavah je vedno znova poudarjal, da želi rešiti podjetje, da želi zaslišanja, da želi priče, ki bi potrdile resnico. To ni vedenje krivca, temveč vedenje človeka, ki se zaveda, da je resnica na njegovi strani. Njegova pripravljenost na popolno transparentnost je najboljši dokaz, da ni imel česa skrivati. Prav to pa je tisto, kar je nasprotnike najbolj motilo – vedeli so, da resnica ni na njihovi strani, zato so se zatekali k manipulacijam, pritiskom in neprestanemu odpiranju novih postopkov.Če to zgodbo umestimo v slovenski prostor, vidimo še eno dimenzijo. V državi, kjer se pogosto govori o begu možganov, o tem, da najboljši znanstveniki in podjetniki odhajajo v tujino, je Štrancar izjema. Ostal je v Ajdovščini, tam gradil laboratorije in dokazal, da je mogoče ustvariti globalno zgodbo tudi doma. Namesto da bi bil zaradi tega vzor in navdih, je postal tarča. To pove več o slovenski družbi kot o njem: ne maramo tistih, ki presegajo povprečje, raje jih poskušamo povleči navzdol. Gonja proti njemu je zato tudi ogledalo naše lastne nevoščljivosti.Tudi v intervjuju za Domovino je Aleš Štrancar pojasnjeval vzroke za medijske napade, ki jim je bil priča v zadnjem mesecu. Tudi Domovina je še en medij, ki ga lastniško obvladuje Aleš Štrancar. (Foto: Posnetek zaslona-Domovina)Ko danes vidimo, da se napadi znova pripravljajo, moramo biti jasni: pravno gledano Aleš Štrancar ni kriv. To so potrdila sodišča. Gospodarsko gledano je bil ključni faktor preživetja in uspeha BIA Separations. Politično gledano pa je postal moteč element, ker je dokazal, da slovenski znanstvenik lahko uspe na svetovni ravni brez uklanjanja tujim interesom. Gonja proti njemu je zato neupravičena in škodljiva – ne samo zanj osebno, temveč za Slovenijo kot celoto, ker daje signal, da bomo uspešne ljudi raje kaznovali kot nagradili.V zaključku lahko rečemo, da je celotna zgodba o Alešu Štrancarju zgodba o konfliktu med resnico in interesi. Dokumenti, zaslišanja in sodne odločitve jasno kažejo, da ni kriv za nepravilnosti, ki mu jih očitajo. Toda moč kapitala, vpliv avstrijskih partnerjev in politične igre poskrbijo, da se ta resnica vedno znova zakrije. Če želimo biti pošteni, moramo to priznati: gonja proti Štrancarju ni pravna, temveč politično-ekonomska. In edina prava žrtev v tej zgodbi je človek, ki je slovenski znanosti in gospodarstvu dal največ.DOKUMENT NOTARSKI ZAPIS O KONSTITUTIVNEM PRIZNANJU DOLGAPred menoj, MMag. dr. Philipp Nierlich, kot nadomestnim notarjem in sodno zapriseženim tolmačem za angleški jezik, za notarja dr. Klemensa Huppmanna, s sedežem v Dunaju, Innere Stadt, Brandstätte 6, in danes v prostorih odvetniške družbe Herbst Kinsky Rechtsanwälte GmbH, A-1010 Dunaj, Karl Lueger Platz 5, kamor sem se na prošnjo napotil, so se osebno pojavile meni neznane osebe:1.Dr. Aleš Štrancar, rojen 17. 7. 1962, Planina 45, SVN-5270 Ajdovščina, kot samostojno zastopajoči direktor BIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH, s sedežem v Celovcu in poslovnim naslovom Europastraße 8 (Technologiepark Villach), A-9524 Villach-St. Magdalen, vpisana v sodni register deželnega sodišča v Celovcu pod FN 296126 f;2.Josef Schroll, rojen 25. 8. 1956, Richard-Gebhardt-Gasse 26, A-3423 St. Andrä-Wördern, kot samostojno zastopajoči direktor Livit Management GmbH, s sedežem na Dunaju in poslovnim naslovom Erdbergstraße 8, A-1030 Dunaj, vpisana v sodni register trgovskega sodišča Dunaj pod FN 254309 i;3.Josef Schroll, rojen 25. 8. 1956, Richard-Gebhardt-Gasse 26, A-3423 St. Andrä-Wördern, kot samostojno zastopajoči direktor "Schilling" Treuhand GmbH, s sedežem na Dunaju in poslovnim naslovom Erdbergstraße 8, A-1030 Dunaj, vpisana v sodni register trgovskega sodišča Dunaj pod FN 53057 a;Te osebe so pred menoj nastopile in izjavile naslednje, kar se vpisuje v ta notarski zapis:KONSTITUTIVNO PRIZNANJE DOLGAPreambulaDružba Livit Management GmbH, s sedežem na Dunaju, poslovni naslov Erdbergstraße 8, A-1030 Dunaj, vpisana v sodni register trgovskega sodišča Dunaj pod FN 254309 i (v nadaljevanju "Livit"), družba "Schilling" Treuhand GmbH, s sedežem na Dunaju, poslovni naslov Erdbergstraße 8, A-1030 Dunaj, vpisana v sodni register trgovskega sodišča Dunaj pod FN 53057 a (v nadaljevanju "Schilling") in družba BIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH, s sedežem v Celovcu, poslovni naslov Europastraße 8 (Technologiepark Villach), A-9524 Villach-St. Magdalen, vpisana v sodni register deželnega sodišča Celovec pod FN 296126 f.DENK & KAUFMANNOdvetniška družba OGFN 296126 f (v nadaljevanju "BIA") je od družb Livit in Schilling v obdobju med 27. 8. 2010 in 30. 6. 2012 prejela posojila ("Venture Darlehen"), ki so bila opredeljena v točki B. Spodaj navedena posojila so bila predmet dogovora o odlogu plačila v obliki priložene Standstill Vereinbarung z dne 4. 9. 2013 (v nadaljevanju: "Dogovor o mirovanju") skladno s prilogo /1.B. Dogovor o mirovanju se nanaša na naslednje neporavnane zneske:Datum sklenitveOdobreno posojilo (v EUR)Neporavnani znesek 1.4.2013 (v EUR) (PODATKE SI NATANČNO OGLEJTE V TABELI SPODAJ!)Livit 27.08.20101.000.000,00175.725,82Livit 06.12.20101.015.000,00371.206,31Livit 06.12.2010985.000,00506.025,18Schilling 18.10.20111.500.000,00895.654,19Schilling 18.10.2011290.000,00173.159,79Schilling 18.10.2011210.000,00131.131,39Schilling 19.01.20123.000.000,002.610.588,72SKUPAJ8.000.000,004.863.491,31Tako je na dan 1. 4. 2013 dolg znašal še 4.863.491,31 EUR, vključno z obrestmi, zapadlimi do 31. 3. 2013 (v nadaljevanju: "Standstill Darlehensbetrag").C.Obrestna mera za obdobje mirovanja skladno z Dogovorom o mirovanju znaša 12 % letno. Obresti, natekle na dolg v višini 4.863.491,31 EUR, do dneva podpisa tega sporazuma znašajo:• do Livit: 126.354,88 EUR,• do Schilling: 457.264,08 EUR,• skupaj: 583.618,96 EUR.D.Tako celoten dolg po tem sporazumu znaša:• do Livit: 1.179.312,19 EUR (v nadaljevanju: "Dolg Livit"),• do Schilling: 4.267.798,08 EUR (v nadaljevanju: "Dolg Schilling"),• skupaj: 5.447.110,27 EUR (v nadaljevanju: "Dolg").DENK & KAUFMANNOdvetniška družba OGKONSTITUTIVNO PRIPOZNANJE DOLGA1.S tem BIA dokončno in nepoklicno priznava v obliki konstitutivnega pripoznanja dolga:• dolg do Livit v višini 1.179.312,19 EUR skupaj z 10 % letnimi obrestmi od 1. 7. 2017 dalje, kot zapadlo, takoj izvršljivo terjatev Livit proti BIA,• dolg do Schilling v višini 4.267.798,08 EUR skupaj z 10 % letnimi obrestmi od 1. 7. 2017 dalje, kot zapadlo, takoj izvršljivo terjatev Schilling proti BIA,• skupaj dolg v višini 5.447.110,27 EUR skupaj z 10 % letnimi obrestmi od 1. 7. 2017 dalje.2.BIA soglaša, da se za to pripoznanje dolga sestavi izvršljiv notarski zapis, ki omogoča takojšnjo izvršbo in uveljavitev priznane zapadle obveznosti.3.• Spremembe, dopolnitve ali razveljavitev tega sporazuma morajo biti v pisni obliki, razen če obvezno pravo zahteva strožjo obliko (npr. notarski zapis). To velja tudi za spremembo tega določila.• Če bi katerakoli določba tega sporazuma bila nična, neučinkovita ali neizvršljiva, to ne vpliva na veljavnost ostalih določb. Neveljavna določba se nadomesti z veljavno, ki je po vsebini in namenu najbližja gospodarskemu smislu prvotne določbe.• Stranke se zavezujejo, da bodo obstoj in vsebino tega sporazuma obravnavale kot zaupno, razen če razkritje zahtevajo zakonske določbe ali organi. Nadalje se stranke zavezujejo, da bodo zagotovile varovanje zaupnih podatkov tudi pri tretjih osebah (zaposleni, pooblaščenci, organi).• Stroške notarskega zapisa in vse ostale stroške v zvezi s tem sporazumom nosi BIA.DENK & KAUFMANNOdvetniška družba OGPriloga:J/1 Standstill-dogovor z dne 4.9.2013Dunaj, dne 26.3.2015 (šestindvajseti marec dva tisoč petnajst)BIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH, FN 296126 fzastopa: Dr. Aleš ŠtrancarLivit Management GmbH, FN 254309 izastopa: Josef Schroll"Schilling" Treuhand GmbH, FN 53057 azastopa: Josef SchrollDOKUMENT: POGODBA O ODSTOPU POSLOVNEGA DELEŽA Stranki pogodbe:• Dr. Aleš Štrancarkot odstopna stranka (abretende Partei)in• "schilling" Treuhand GmbHkot prevzemna stranka (übernehmende Partei)Predmet pogodbe:• pogodba se nanaša na BIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH.📌 To pomeni, da je Dr. Aleš Štrancar s tem dokumentom odstopil poslovni delež v družbi BIA družbi Schilling Treuhand GmbH (najverjetneje kot del dogovora o zavarovanju ali poravnavi dolga).POGODBA O ODSTOPU POSLOVNEGA DELEŽATa pogodba o odstopu poslovnega deleža (v nadaljevanju: »Pogodba«) je sklenjena med:1. Dr. Aleš Štrancar, roj. 17.7.1962Planina 45SVN-5270 Ajdovščina(»odstopna stranka«)in2. „schilling“ Treuhand GmbH (FN 53057 a)Erdbergstraße 8A-1030 Dunaj(»prevzemna stranka«; odstopna in prevzemna stranka skupaj imenovani »stranki«, posamezno pa »stranka«)1. Preambula1.1BIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH je družba z omejeno odgovornostjo s sedežem v Klagenfurtu in poslovnim naslovom Europastraße 8 (Tehnološki park Villach), A-9524 Villach-St. Magdalen, vpisana v sodni register deželnega sodišča v Klagenfurtu pod FN 296126 f. Osnovni kapital družbe znaša 71.142,19 EUR (enainsedemdesettisoč sto dvainštirideset evrov in devetnajst centov) in je v celoti vplačan.1.2Odstopna stranka ima poslovni delež v družbi, ki predstavlja osnovni vložek v višini 3.493,26 EUR (tri tisoč štiristo triindevetdeset evrov in šestindvajset centov) in je v celoti vplačan (»celotni poslovni delež«).1.3Odstopna stranka namerava svoj celotni poslovni delež razdeliti na en večji in en manjši poslovni delež, in sicer:• en poslovni delež z osnovnim vložkom v višini 2.969,27 EUR,• en poslovni delež z osnovnim vložkom v višini 523,99 EUR,ter tega slednjega (523,99 EUR) odstopiti prevzemni stranki po pogojih te pogodbe.Nadaljevanje pogodbe o odstopu poslovnega deleža2.2Odstopna stranka s tem odstopa in prenaša »Strancar-poslovni delež« z današnjim dnem skupaj z vsemi pravicami in obveznostmi, ki pripadajo temu deležu, na prevzemno stranko, ki sprejema odstop in prenos »Strancar-poslovnega deleža« skupaj z vsemi s tem povezanimi pravicami in obveznostmi.3. ProtiplačiloPrenos in odstop »Strancar-poslovnega deleža« se opravi sočasno ob:(i) plačilu nominalnega zneska v višini 523,99 EUR na račun, ki ga bo določila odstopna stranka, s strani prevzemne stranke; ter(ii) sklenitvi sporazuma v obliki notarskega zapisa (Priloga /1) in sklenitvi konstitutivnega pripoznanja dolga v obliki izvršljivega notarskega zapisa (Priloga /2).4. Učinkovanje prenosaUčinkovanje tega prenosa je odložni pogoj, vezan na:(i) plačilo kupnine,(ii) sklenitev sporazuma v obliki notarskega zapisa (Priloga /1),(iii) sklenitev konstitutivnega pripoznanja dolga v obliki izvršljivega notarskega zapisa (Priloga /2) skladno s točko 3 te pogodbe in(iv) odobritev prenosa »Strancar-poslovnega deleža« s strani odstopne stranke na prevzemno stranko preko sklepa družbenega zbora družbe, skladno z določili družbene pogodbe družbe.5. Jamstva in zagotovilaPrevzemna stranka se zaveda vseh pravnih, gospodarskih in drugih okoliščin, tveganj, dejstev in razmerij v povezavi z družbo in »Strancar-poslovnim deležem«. Prevzemna stranka se odpoveduje vsem oblikam jamstev in zagotovil.Odstopna stranka ne daje nobenih jamstev ali zagotovil kakršne koli vrste glede poslovnega deleža. Prevzemna stranka se nadalje odpoveduje kakršnemu koli zahtevku, pritožbi ali pravnemu sredstvu zoper odstopno stranko.6. Stroški in pristojbineVse stroške, ki nastanejo v zvezi s sklenitvijo in izvedbo te pogodbe, nosi prevzemna stranka.7. Končne določbe7.1 Spremembe in dopolnitve te pogodbe morajo biti v obliki notarskega zapisa.7.2 Stranki se odpovedujeta pravici, da bi to pogodbo izpodbijali zaradi zmote, spremembe poslovne osnove, neizpolnitve pričakovanj ali iz kakršnega koli drugega razloga, da bi zahtevali razveljavitev, prilagoditev pogodbe ali odstop od pogodbe.7.3 Če bi katera koli določba te pogodbe bila nična, neveljavna ali neizvršljiva, to ne vpliva na veljavnost in izvršljivost preostalih določb te pogodbe.Nadaljevanje pogodbe o odstopu poslovnega deleža8. Uporabno pravo in pristojnost8.1 Ta pogodba je podvržena avstrijskemu pravu, z izključitvijo določb mednarodnega zasebnega prava in Dunajske konvencije o mednarodni prodaji blaga (CISG).8.2 Vse pravne spore, ki izhajajo iz te pogodbe ali so v zvezi z njo, rešuje izključno pristojno gospodarsko sodišče na Dunaju, notranje mesto.9. IzvodiTa pogodba je sklenjena kot notarski zapis.Prepis te pogodbe se lahko izda v poljubnem številu izvodov, na zahtevo katerekoli stranke, pravnih naslednikov ali same družbe, na stroške prosilca.Priloge:• /1 Sporazum v obliki notarskega zapisa• /2 Konstitutivno pripoznanje dolga v obliki izvršljivega notarskega zapisaPodpisano v Dunaju, dne 26. marca 2015• Dr. Ales Strancar, rojen 17.07.1962 (odstopna stranka)• "schilling" Treuhand GmbH, FN 53057 a, zastopana po Josefu Schrollu (prevzemna stranka)Luka Perš
prava .
II. DEL TRILOGIJE DOKUMENTI ŠTRANCAR: MED KONSTRUKCIJO IN RESNICO
V našem mediju smo 20. avgusta objavili ekskluzivni članek, v katerem smo napovedali trilogijo prispevkov o domoljubnem podjetniku Alešu Štrancarju ter njegovi dolgoletni poslovni, pravni in politični agoniji, ki jo doživlja s svojim podjetjem BIA Separations. Od naše napovedi do dejanske objave trilogije se je okoli Aleša Štrancarja zgodilo marsikaj. Med drugim so bili odmevni njegovi intervjuji v medijih Domovina in v oddaji Ura resnice z Bojanom Požarjem na portalu Info360, pa tudi medijski napadi večinskih medijev zaradi vsebine enega izmed Štrancarjevih tvitov.Kdor je zelo pozorno prebral tako intervju Štrancarja v Domovini kot njegov pogovor z enim najbolj znanih slovenskih raziskovalnih novinarjev, Bojanom Požarjem, bo veliko lažje razumel besedilo in dokumente, objavljene v naši raziskovalni novinarski sagi o Alešu Štrancarju.Avtor tega medija je Štrancarjevo zgodbo že v preteklosti predstavil kot novinar portala Nova24, ko mu je uspelo podjetje BIA Separations prodati nemški družbi Sartorius za 360 milijonov evrov. Podjetnik Aleš Štrancar je ena redkih oseb, ki jih sile vzporednega mehanizma še niso uspele zlomiti.V našem mediju tokrat ekskluzivno objavljamo avstrijske dokumente, ki so bili predstavljeni v sodnih postopkih pred avstrijskimi sodišči. Kljub zadnji sodbi na sodišču v Železnem in ob dosedanjem razumevanju višjih sodnih instanc tako v Sloveniji kot v Avstriji dokumenti, ki jih bomo predstavili v posameznih delih trilogije, dajejo dovolj jasen signal, da je Aleš Štrancar v tej zadevi popolnoma nedolžen. Zato nas niti ne presenečajo zadnji odmevnejši medijski napadi osrednjih medijev na Štrancarja zaradi enega izmed njegovih zapisov na družbenem omrežju X.V prvem delu z naslovom Aleš Štrancar – znanstvenik, podjetnik in tarča interesov vzporednega mehanizma v Sloveniji in Avstriji bomo predstavili notarski zapis z dne 26. 3. 2015 in pogodbo o odsvojitvi poslovnih deležev. V drugem delu, z naslovom Obtožbe proti Alešu Štrancarju – med konstrukcijo in resnico, pa bomo predstavili te dokumente. V tretjem delu, z naslovom Gonja proti Alešu Štrancarju – politika, interesi in sodna resnica, pa bomo razkrili dve pismi podjetja BIA Separations, identifikacijsko številko udeležbe v tveganem posojilu, dve pogodbi o odsvojitvi poslovnega deleža, dogovor o mirovanju ter notarski zapis z izvršilno klavzulo z dne 4. 9. 2013.Ob tem napovedujemo, da bomo verjetno objavili še vsaj dva, morda celo tri dodatne članke, v katerih bomo predstavili zapisnike policijskih zaslišanj ter kazensko ovadbo, ki razkriva tako imenovano »koroško vejo« vzporednega mehanizma onkraj severne meje.Čas je, da se ta zgodba enkrat za vselej javno razčisti. Naj objavljeni dokumenti služijo prav temu. Čas je, da javnost izve resnico! To resnico si lahko na podlagi dokumentov ustvarite sami, a vsaj po našem občutku boste ob tem ugotovili, da je podjetnik Aleš Štrancar popolnoma nedolžen v poslovni sagi podjetja BIA Separations.II. DEL TRILOGIE O ALEŠU ŠTRANCARJU: OBTOŽBE PROTI ALEŠU ŠTRANCARJU- MED KONSTRUKCIJO IN RESNICOKo se lotimo podrobne analize obtožb, ki so bile v preteklih letih usmerjene proti Alešu Štrancarju, hitro postane jasno, da gre za skupek polresnic, napačnih interpretacij in vnaprej pripravljenih konstrukcij. Čeprav so avstrijski partnerji, stečajni upravitelji in posamezni interesi znotraj Schilling Gruppe želeli ustvariti vtis, da gre za sistematično oškodovanje družbe, dokumenti in sodne odločitve kažejo popolnoma drugačno sliko. Štrancarjeva vloga je bila v resnici nasprotna – bil je tisti, ki je iskal rešitve, vlagal svoj ugled in energijo ter preprečeval razprodajo podjetja.Najbolj očitna obtožba, ki se pojavlja znova in znova, je povezana z domnevnim nepravočasnim prijavljanjem insolventnosti. Trdili so, da bi moral kot direktor BIA Separations d.o.o. v Sloveniji in kot predstavnik v avstrijski krovni družbi BIA Separations GmbH že bistveno prej sprožiti postopke stečaja.Podjetniku Alešu Štrancarju so Avstrijci očitali, da je kršil člene omenjenega zakona. Vendar dokumentacija, odločitev slovenskih sodišč jasno nakazujeta, da je Štrancar ravnal vse zakonito. Ali bo njegovo usodo spremenilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije? (Foto: Posnetek zaslona- pisrs.si)Toda tovrstna obtožba temelji na poenostavljeni predstavi, ki ne razume dinamike biotehnološke industrije. V tem sektorju so razvojni cikli dolgi, podjetja lahko več let poslujejo z negativnimi bilancami, dokler ne pridejo do ključnih prebojev. Ob tem pa so v tistem času potekala intenzivna pogajanja z več investitorji – med drugim z japonskimi skladi SDK in JSR, s skladom CD Venture in drugimi. Obstajale so realne zaveze, da bodo vložena nova sredstva, kar pomeni, da insolventnost še ni bila pravno zavezujoče dejstvo.V slovenski zakonodaji je jasno zapisano, da insolventnost nastopi, ko družba ni več sposobna poravnati obveznosti, pri čemer se upošteva tudi verjetnost dokapitalizacije. Prav to je bil razlog, da slovenska sodišča nikoli niso obsodila Štrancarjevega ravnanja – ker je bilo skladno z razumnim pričakovanjem investicij.Zakaj se je Aleš Štrancar znašel v težavah? Ker je verjel v podjetje in na podlagi umazanih igric akterjev v Sloveniji in v Avstriji ni sprožil postopek za insolvetnost podjetja. (Foto:E.justice.europa)Še bolj bizarna je obtožba o osebnem okoriščanju. V več zapisnikih se pojavlja trditev, da naj bi si Štrancar pridobil neupravičeno korist. Toda ob pregledu dokumentov vidimo nasprotno. Njegova plača je bila skromna, večkrat je bil pripravljen sprejeti nižje prihodke, ker je želel sredstva ohraniti v podjetju. Najbolj nazoren primer je ponudba dr. Krejsa, da mu poveča plačo za štirikrat, če bi popustil pri zahtevah Schilling Gruppe. Štrancar je to zavrnil, saj je razumel, da gre za poskus podkupovanja in obvladovanja podjetja. Če bi bil njegov cilj osebno bogatenje, bi brez težav sprejel takšno ponudbo in se izognil desetletjem pravnih težav. Namesto tega je tvegal svojo kariero in ugled, ker je želel zaščititi podjetje. To je popolno nasprotje slike, ki jo skušajo nasprotniki naslikati.Obtožbe o škodljivih pogodbah so prav tako brez trdne podlage. Eden najbolj pogosto omenjenih primerov je pogodba z Octapharmo. Nasprotniki so trdili, da je bila za podjetje škodljiva. Toda analiza pokaže, da je prav ta pogodba omogočila dostop do ključnega trga in da je BIA Separations pridobila dragocene reference, ki so jo kasneje pripeljale do še večjih poslov. V biotehnološki industriji ni mogoče meriti vrednosti pogodbe zgolj po neposrednem denarnem toku – pogosto je dolgoročni strateški učinek bistveno pomembnejši. To so vedeli vsi, ki so bili vključeni v pogajanja, a kljub temu je bila pogodba kasneje uporabljena kot orožje proti Štrancarju.Ko pogledamo še očitke o slabem vodenju, pridemo do podobnega zaključka. Res je, da je podjetje imelo finančne težave, toda to je normalno v visokotehnološkem sektorju. Nobeno podjetje, ki razvija tehnologije prihodnosti, ne pride do uspeha brez obdobij izgube.Odgovornost direktorja je, da išče poti naprej, in to je Štrancar počel – iskal je investitorje, prepričeval partnerje, organiziral sestanke in pripravljal načrte dokapitalizacije. V dokumentih se jasno vidi, da je na vsakem koraku sodeloval z nadzornimi organi, o svojih potezah obveščal nadzorni svet in iskal soglasje. Prav zato je težko razumeti, kako je lahko nekdo v enaki zgodbi označen za neodgovornega direktorja, ko pa so dejstva ravno nasprotna.Aleš Štrancar je že večkrat javno povedal, da eno ključnih vlog igra stečajni upravitelj Michael Wagner. Zanimivo, da so Štrancarja obsodili prav na tistem sodišču, kjer ima Wagner svojo pisarno. (Foto: Posnetek zaslona- Hajek-Boss-Wagner)Še bolj problematična je vloga stečajnega upravitelja Wagnerja, ki je v Avstriji vodil postopke. V dokumentih, ki smo jih prevedli, se jasno vidi, da je Wagner pogosto ignoriral nepravilnosti avstrijske strani. Ni ukrepal proti vračilu 550.000 evrov Schilling Gruppe, čeprav bi moral to izpodbijati v korist upnikov. Ni raziskoval notarskih zapisov in posojilnih pogodb, ki bi prav tako morali biti predmet izpodbijanja. Namesto tega se je osredotočil na iskanje krivde pri Štrancarju. Takšno ravnanje ni v interesu upnikov, ampak v interesu ene strani – avstrijskih investitorjev, ki so želeli pridobiti popoln nadzor nad podjetjem. To jasno kaže, da obtožbe proti Štrancarju niso bile pravno utemeljene, ampak del strateške igre.V dokumentih se pojavlja še en pomemben detajl: Aleš Štrancar je vztrajno predlagal, naj se kot priče zaslišijo tudi drugi akterji – Zöchbauer in Marzola. To kaže, da se ni bal resnice, temveč jo je iskal. Če bi bil vpleten v nepravilnosti, bi se verjetno trudil omejiti priče, ne pa jih predlagati. Prav nasprotno pa velja za njegove nasprotnike, ki so se trudili čim bolj zmanjšati prostor za neodvisno preverjanje dejstev.Obtožba, da je poskušal "rešiti" slovensko podjetje na škodo avstrijskega GmbH, je prav tako neutemeljena. Iz dokumentov je razvidno, da je vedno poudarjal, da rešitev za slovensko družbo prinaša korist tudi krovni družbi. Njegova vizija je bila, da Slovenija postane razvojni center, Avstrija pa finančni in prodajni okvir. Ta vizija je imela smisel, saj je bila tehnologija razvijana v Ajdovščini, globalni trg pa je bilo lažje obvladovati preko avstrijske strukture. Obtožba, da je deloval proti GmbH, je zato čista izmišljotina.Ko seštejemo vse obtožbe – od insolventnosti do osebnega okoriščanja – postane jasno, da nimajo trdnih temeljev. Vsaka od njih se sesuje ob podrobnejšem pregledu dokumentov. Slovenska sodišča so to spoznala že večkrat in so zato zavrnila postopke proti Štrancarju. Toda kljub temu se zgodba vedno znova vrača. Razlog ni pravni, temveč politično-ekonomski: dokler je Aleš Štrancar trn v peti tistim, ki želijo popoln nadzor nad BIA Separations, bodo obstajali poskusi, da ga kriminalizirajo.Kar je najbolj pomenljivo, je dejstvo, da se je podjetje pod njegovim vodstvom razvilo v globalnega igralca. Danes, ko se BIA Separations prodala velikemu farmacevtskim koncernu iz Nemčije, nihče ne more zanikati, da je vizija, ki jo je zagovarjal Štrancar, bila pravilna. Če bi upošteval nasvete svojih kritikov in predčasno razglasil stečaj, podjetja preprosto ne bi bilo več. Prav njegova trma in pripravljenost tvegati lastno prihodnost sta omogočili, da se je slovenska biotehnologija uveljavila na svetovnem zemljevidu. To je največji dokaz, da obtožbe niso resnične – rezultat dela govori sam zase.Ko analiziramo obtožbe, se zato ne smemo ustaviti pri besedah in dokumentih, temveč moramo pogledati rezultate. In ti kažejo, da je Aleš Štrancar deloval odgovorno, predano in vizionarsko.Foto: Posnetek zaslona-Rtv SlovenijaGonja proti njemu je poskus, da se uspeh prepiše na druge in da se slovenski delež v podjetju razvrednoti. Toda resnica je očitna: brez njega BIA Separations ne bi preživela, kaj šele postala globalni igralec. V tretjem trilogije o Alešu Štrancarju preberete članek z naslovom Gonja proti Alešu Štrancarju- politika, interesi in sodna resnica.DOKUMENTIMAX MUSTERSCHILLING TREUHANDDr. Max MusterMustergasse 11030 DunajBIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH / Venture LoanŠtevilka udeležbe: VBS00000000Dunaj, 4. junij 2014Spoštovani gospod Dr. Muster,s pismom z dne 07.04.2014 smo vas prosili za vaše cenjeno mnenje/odločitev glede predlaganih ukrepov za izterjavo odprtih terjatev v zvezi z vašo naročnino BIA Separations Venture Loan, potem ko je družba BIA Gesellschaft für Separationstechnologie mbH »BIA« napovedala ponovno vzpostavitev odplačevanja, tega pa ni izpolnila.Varianta 1 – Plačilo izvedeno:Skupno je 98,57 % naročnikov soglašalo s strani nas predlaganimi ukrepi in se vam zahvaljujemo za izkazano zaupanje. S tem potrjujemo tudi prejem vašega sorazmernega prispevka za stroške izterjave v višini EUR 0,00. Zaradi popolnosti vam sporočamo, da bodo iz prvih plačil, ki jih bomo prejeli v okviru teh ukrepov od BIA, povrnjeni stroški, ki so jih krili zaupniki.Varianta 2 – Plačilo odprto:Skupno je 98,57 % naročnikov soglašalo s strani nas predlaganimi ukrepi in se vam zahvaljujemo za izkazano zaupanje. Žal doslej še nismo mogli zabeležiti vašega prispevka za stroške v višini EUR 0,00 in vas prosimo, da nakazilo v prihodnjih dneh izvedete na fiduciaren račun: IBAN: AT093200001870816275, BIC: RLNWATWW, pri Raiffeisenlandesbank NÖ-Wien AG, namen nakazila: »Stroškovni prispevek BIA«.Če ste nakazilo v vmesnem času že izvedli, razumite to obvestilo kot brezpredmetno. Zaradi popolnosti vam sporočamo, da bodo iz prvih plačil, ki jih bomo prejeli v okviru teh ukrepov od BIA, povrnjeni stroški, ki so jih krili zaupniki.Varianta 3 – Zavrnitev:S tem potrjujemo prejem vaše zavrnitve predlaganih ukrepov izterjave in to odločitev vzamemo na znanje. Skupno je 98,57 % naročnikov soglašalo.Ker smo medtem z vložitvijo tožbe sodno uveljavljali del terjatev in so seveda že nastali določeni stroški, bomo vaš delež odprtih terjatev iz skupnega paketa terjatev izločili in naš nalog ustrezno ne bo izvedel nobenih ukrepov za delež, ki se nanaša na vas. To pomeni, da za vas ne bodo nastali stroški, vendar pa tudi plačila iz izterjave in unovčenja zastavljenih sredstev ne bodo uporabljena za vaše terjatve. Če nam želite še vedno dati svoje soglasje, vas prosimo, da do 20.06.2014 nakažete stroškovni prispevek v višini EUR 0,00 na fiduciaren račun: IBAN: AT093200001870816275, BIC: RLNWATWW pri Raiffeisenlandesbank NÖ-Wien AG, namen nakazila: »Stroškovni prispevek BIA«.Z dnem prejema plačila se vaša prej poslana zavrnitev šteje za brezpredmetno. Zaradi popolnosti vam sporočamo, da bodo iz prvih plačil, ki jih bomo prejeli v okviru teh ukrepov od BIA, povrnjeni stroški, ki so jih krili zaupniki. Prosimo, sporočite nam, če boste ukrepe izvajali samostojno, da lahko po potrebi naše nadaljnje postopke uskladimo z vašimi.V tem primeru bo v vsakem primeru razmerje fiduciarnega zastopstva razvezano in bo fiduciarno zastopstvo izročeno družbi, ki jo je treba o tem obvestiti, da bo razveza fiduciarne pogodbe veljavna tudi za BIA.Dne 23.04.2014 je bila z naše strani vložena tožba; iz procesne previdnosti sprva le glede dela zneska. Vročitev tožbe BIA je bila pravno veljavna šele dne 12.05.2014, zato mora BIA v štirih tednih, torej do 10.06.2014, podati odgovor na tožbo.Neodvisno od tega se s strani poslovodstva in odbora delničarjev ves čas vodijo intenzivna pogajanja s strateškimi partnerji in zainteresiranimi investitorji, da bi družbi omogočili nadaljnja finančna sredstva in predvsem okrepili upravo. Prosimo za razumevanje, da v času teh pogajanj potencialnim vlagateljem ne moremo razkrivati nobenih dodatnih informacij.O nadaljnjem poteku tožbe, morebitnem unovčenju zastavljenih sredstev in s tem doseženih izkupičkih vas bomo praviloma obveščali vsakih šest do osem tednov (oziroma bomo o bistvenih dogodkih poročali sproti). Ključnega pomena bo z naše strani, da nasprotna stranka v postopku ne dobi vpogleda v našo procesno strategijo in predvidene ukrepe za uveljavitev terjatev.Ker je v več kot 100 ločenih transah fiduciarno udeleženih več kot 100 fizičnih in pravnih oseb, ki so naročile „Loan’s“, nam ni mogoče in tudi kadrovsko nismo v položaju, da bi posamično odgovarjali na individualna vprašanja po telefonu, osebno ali po elektronski pošti. Zato bomo morali ohraniti pregled nad sporočenimi podrobnimi informacijami o postopku v združeni obliki.Razumemo vaš utemeljen interes po informacijah o nadaljnjem poteku postopka in obžalujemo nevšečnosti, zato vas še posebej pri vprašanjih prosimo za potrpežljivost in podporo, da bomo lahko to – vsekakor ne ravno majhno – zadevo uspešno obvladali in pripeljali do uspešnega konca.Najlepša hvala za vaše razumevanje in vašo podporo.S spoštovanjem,„schilling“ Treuhand GmbHTa dokument je bil ustvarjen elektronsko in je veljaven brez podpisa.DR. ALFRED GABAUERSCHILLING TREUHANDMag. Alfred ObergruberFriedenszeile 6/31130 DunajBIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH / Venture LoanŠtevilka udeležbe: VBS401210044Dunaj, 7. april 2014Spoštovani gospod Mag. Obergruber,s pismom z dne 13.05.2013 smo vas obvestili o likvidnostni stiski in posledičnih zamudah pri vračilu posojil družbe BIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH »BIA«. Zatem dogovorjeni moratorij z upravo BIA je predvidel ponovno vzpostavitev obročnih plačil od 01.04.2014 dalje, skupaj s pribitkom v višini 12 %.Poleg tega je bil kot dodatni bonus za odobreno odložitev plačil naročnikom posojil dodeljen equity kicker v višini 10 % v obliki poslovnih deležev družbe. Ti poslovni deleži so medtem preneseni in jih zdaj fiduciarno hranimo izključno za naročnike posojil.Uprava BIA je v zadnjih osmih mesecih vodila intenzivna pogajanja s strateškimi investitorji za kapitalsko povečanje v višini do 8 milijonov EUR in je trenutno še vedno v pogajanjih s štirimi potencialnimi partnerji. Zlasti z enim udeležencem so pogajanja že tako napredovala, da je bil novembra sklenjen predpogodbeni dogovor. Na žalost je bil decembra oddelek Life Science tega podjetja prodan ameriškemu koncernu, zato so bila pogajanja z BIA začasno prekinjena.Vzporedna pogajanja z drugimi potencialnimi investitorji in bankami glede prestrukturiranja financiranja pa so, očitno, upravi nudila dovolj manevrskega prostora, saj je ta še pred tremi tedni napovedala ponovno vzpostavitev pogodbenih obročnih plačil in obljubila celo predčasno vračilo v višini od 20 % do 25 % celotne glavnice (če se odpovemo zaračunanju penalnih obresti za določen del).Ker smo v zadnjem tednu pred iztekom moratorija v pismu BIA posredovali podatke o višini novih obročnih plačil in številke računov, nam je z dnem 02.04.2014 prispelo pismo z dne 31.03.2014, v katerem je uprava ponovno zaprosila za podaljšanje moratorija.Ker menimo, da je to postopanje uprave taktika zavlačevanja, vam priporočamo, da s tem namenom ne soglašate in izkoristite priložnost, da nam podate svoje mnenje/odločitev.Našo pravno zastopnico smo pooblastili, da BIA posreduje kvalificiran opomin in v primeru neizpolnitve zapadlosti vseh terjatev sproži postopek ter po našem soglasju začne z unovčenjem zastavljenih sredstev. Ker smo v skladu s fiduciarno in upravno pogodbo dolžni, da vas o vseh bistvenih ukrepih obvestimo in po potrebi pridobimo vaše soglasje, vas posebej opozarjamo, da stroške izterjave terjatev in unovčenja zastavljenih sredstev za zavarovanje vaših terjatev v skladu s § Vll Pkt.2 sorazmerno krijejo vlagatelji prek zaupnikov.Zato vas prosimo za povratno informacijo, če ne soglašate z izterjavo in s tem povezanimi stroški.Po e-pošti na office@saminvest.atali po faksu na 01 / 24 280 – 209Zadeva: „BIA-Izterjava“ ZavrnitevČe do 23.04.2014 od vas ne prejmemo pisne zavrnitve, bomo vaše pooblastilo šteli za dano in izterjavo izvedli v skladu z napovedanim.Nastale stroške ocenjujemo previdno na ca. 1 % odprtih terjatev, kar pomeni na podlagi vašega vložka stroškovno obremenitev v višini EUR 184,00. Prosimo vas za nakazilo na fiduciaren račun:IBAN: AT093200001807816275, BIC: RLNWATWW pri Raiffeisenlandesbank NÖ-Wien AG, namen nakazila: »Stroškovni prispevek BIA«.Neodvisno od tega bomo še naprej poskušali doseči za vse strani zadovoljivo rešitev in vas bomo sproti obveščali ter po potrebi znova zaprosili za vaše mnenje ali soglasje.Obžalujemo ta razvoj dogodkov in smo prepričani, da bomo v doglednem času lahko sporočili rešitev.Za dodatna vprašanja smo vam kadarkoli na voljo in ostajamos spoštovanjem„schilling“ Treuhand GmbHPRILOGA /1 k GZ. 8629POGODBA O ODSVOJITVI DELEŽEVSklenjena medDr. Ales Strancarkot odsvojitelj (abtretena stranka) na eni straniin„schilling“ Treuhand GmbHkot prevzemnik (prevzemna stranka) na drugi straniv zvezi zBIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH.[NOTARSKI ZAPIS]DOGOVORPreambulaA. Podjetje livit management GmbH s sedežem na Dunaju in poslovnim naslovom Erdbergstraße 8, A-1030 Dunaj, vpisano v sodni register Gospodarskega sodišča Dunaj pod FN 254309 i (v nadaljevanju "Livit"), podjetje "schilling" Treuhand GmbH s sedežem na Dunaju in poslovnim naslovom Erdbergstraße 8, A-1030 Dunaj, vpisano v sodni register Gospodarskega sodišča Dunaj pod FN 53057 a (v nadaljevanju "Schilling") in BIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH s sedežem v Celovcu in poslovnim naslovom Europastraße 8 (Tehnološki park Beljak), A-9524 Beljak–St. Magdalen, vpisano v sodni register Deželnega sodišča Celovec pod FN 296126 f (v nadaljevanju "BIA"), so v obdobju med 27. 8. 2010 in 30. 6. 2012 od Livit in Schilling prejeli t. i. “Venture” posojila. Za ta posojila je bila 4. 9. 2013 sklenjena posebna Standstill pogodba (pogodba o mirovanju) v obliki priloženega dogovora, priložena kot Priloga /1.B. Standstill pogodba je bila sklenjena glede naslednjih še neporavnanih zneskov:Datum sklenitveDodeljeni znesek posojila v EURNeporavnani znesek (POGLEJTE SI NATANČNO TABELO OBJAVLJENO SPODAJ V DOKUMENTU!)1.4.2013 v EURLivit 27.08.20101.000.000,00175.725,82Livit 06.12.20101.015.000,00371.206,31Livit 06.12.2010985.000,00506.025,18Schilling 18.10.20111.500.000,00895.654,11Schilling 18.10.2011290.000,00173.159,79Schilling 18.10.2011210.000,00131.131,39Schilling 19.01.20123.000.000,002.610.588,72SKUPAJ8.000.000,004.863.491,31Tako na dan 1. 4. 2013 znaša še neporavnani znesek posojil skupaj z obrestmi, obračunanimi do 31. 3. 2013, EUR 4.863.491,31 (v nadaljevanju: »znesek Standstill posojila«).C. Obrestna mera v obdobju Standstill pogodbe v skladu s Standstill pogodbo znaša 12 % letno in znašajo obresti, ki so se natekale na znesek Standstill posojila do dneva podpisa tega dogovora, do:• do Livit: EUR 126.354,88 (sto šestindvajset tisoč tristo štiriinpetdeset evrov oseminosemdeset centov),• do Schilling: EUR 457.264,08 (štiristo sedeminpetdeset tisoč dvesto štiriinšestdeset evrov osem centov),torej skupaj EUR 583.618,96 (petsto triinosemdeset tisoč šeststo osemnajst evrov šestindevetdeset centov).D. Tako skupni še neporavnani znesek iz te pogodbe znaša:• do Livit: EUR 1.179.312,19 (ena milijon sto devetinsedemdeset tisoč tristo dvanajst evrov devetnajst centov) – v nadaljevanju "znesek posojila Livit",• do Schilling: EUR 4.267.798,08 (štiri milijone dvesto sedeminšestdeset tisoč sedemsto oseminosemdeset evrov osem centov) – v nadaljevanju "znesek posojila Schilling",torej skupaj EUR 5.447.110,27 (pet milijonov štiristo sedeminštirideset tisoč sto deset evrov sedemindvajset centov) – v nadaljevanju "znesek posojila".I. DOGOVOR1. Pogodben stranki se zavežeta, da bosta takoj po podpisu tega dogovora sklenili priloženo konstitutivno priznanje dolga v obliki izvršljivega notarskega zapisa (Priloga /2) (v nadaljevanju "izvršljiv notarski zapis").2. Schilling in Livit ne bosta uporabila izvršljivega notarskega zapisa, dokler (i) »Strancarjev poslovni delež« v skladu s priloženo pogodbo o odstopu deleža (Priloga /3) pravno veljavno ne bo prenesen na Schilling oziroma dokler Schilling ne pridobi drugega enakovrednega poslovnega deleža v družbi v roku 3 (treh) mesecev (bodisi prek prenosa od drugega družbenika bodisi z dokapitalizacijo s strani obstoječih družbenikov) in (ii) dokler in kolikor BIA ne izpolni naslednjih določil.3. Pogodbenim strankam je znano, da je odstop »Strancarjevega poslovnega deleža« v skladu s 10.2. členom družbene pogodbe BIA vezan na odobritev nadzornega sveta BIA. BIA se zavezuje, da bo pridobila odobritev nadzornega sveta za odstop najkasneje do 31. 5. 2015. Do takrat Livit in/ali Schilling ne bosta uporabila izvršljivega notarskega zapisa zaradi neizpolnitve pogoja v skladu s točko I.2.(ii) tega dogovora.4. BIA se zavezuje izvesti naslednja plačila, ki bodo zmanjšala znesek posojila, do Livit in Schilling:a) EUR 10.000,00 (deset tisoč evrov) enkratno v 30 (tridesetih) delovnih dneh po podpisu tega dogovora, na račun AT09 1300 0018 0781 6275 pri Schilling bei RLB NÖ/WIEN.b) Od 1. 4. 2014 (prvi april dve tisoč štirinajst) do 30. 6. 2017 (trideseti junij dve tisoč sedemnajst) 1 % (en odstotek) vseh prihodkov, ki jih BIA prejme, mesečno, in sicer vsakega 15. (petnajstega) dne v tretjem mesecu po mesecu, v katerem je BIA prejela prihodke. Prvo plačilo zapadlega zneska od 1. 4. 2014 (prvi april dve tisoč štirinajst) se izvede najkasneje do 15. 6. 2015 (petnajsti junij dve tisoč petnajst).c) Od 1. 4. 2014 (prvi april dve tisoč štirinajst) do 30. 6. 2017 (trideseti junij dve tisoč sedemnajst) 5 % (pet odstotkov) vseh plačil, ki jih BIA izvede iz financiranj, ne glede na to, ali gre za financiranja s strani tretjih oseb ali za lastniška financiranja, razen financiranj v okviru običajnega poslovanja, kot so npr. prekoračitve računa, podaljšanja zapadlosti obveznosti do upnikov ali plačila, povezana s financiranjem in subvencijami iz evropskih sredstev.5. BIA se zavezuje, da bo po 30. 6. 2017 (trideseti junij dve tisoč sedemnajst), ob upoštevanju povračil po točki 13 tega dogovora, izplačala Livit in Schilling zmanjšan znesek posojila (v nadaljevanju »Zmanjšani znesek posojila«) v skladu s priloženim plačilnim načrtom (Priloga /4). Livit in Schilling imata pravico uveljavljati zmanjšani znesek posojila, ki zapade 30. 6. 2017, skupaj z obrestmi od 1. 4. 2014 (prvi april dve tisoč štirinajst) do 30. 6. 2017 (trideseti junij dve tisoč sedemnajst).6. Livit in Schilling imata pravico celoten znesek posojila oziroma zmanjšani znesek posojila v celoti ali delno pretvoriti v poslovne deleže BIA po t. i. »Pre-Money« vrednotenju, ki ustreza (i) vrednotenju, ki se uporablja pri zadnjem že zaključenem financiranju na dan načrtovane pretvorbe (primer: trenutno bi to bilo financiranje Showa Denko z vrednotenjem pred financiranjem v višini 42 milijonov EUR), ali (ii) vrednotenju, ki se uporablja pri naslednjem financiranju na dan načrtovane pretvorbe (v nadaljevanju »Pretvorba«).Pretvorba je mogoča do popolnega poplačila zneska posojila oziroma zmanjšanega zneska posojila. Takoj ko Livit in Schilling izvedo za novo rundo financiranja, so upravičeni pretvoriti znesek posojila oziroma zmanjšani znesek posojila v poslovne deleže po vrednotenju »Pre-Money« te nove runde.BIA se zavezuje, da bo v primeru nove runde financiranja najkasneje v 30 (tridesetih) dneh po seznanitvi z novo rundo posredovala ustrezno obvestilo Livit in/ali Schilling. Za razjasnitev: določeno je, da Livit in Schilling – če se odločita za pretvorbo – lahko kadarkoli do popolnega poplačila zneska posojila oziroma zmanjšanega zneska posojila izvedejo pretvorbo po zgoraj določenih vrednotenjih.7. Livit in Schilling priznavata, da izvedba pretvorbe zahteva soglasje pristojnih organov BIA, predvsem v skladu z veljavno družbeno pogodbo. … spremembe Participation Agreement z dne 7. 11. 2012 (sedmega novembra dve tisoč dvanajst), fiduciarne pogodbe z dne 20. 12. 2011 (dvajsetega decembra dve tisoč enajst) in z dne 10. 9. 2012 (desetega septembra dve tisoč dvanajst) ali drugih dogovorov. Vendar pa si bo BIA prizadevala pridobiti soglasje potrebnih organov, da bi zagotovila pogoje za izvedbo pretvorbe.8. Če BIA zamuja s plačilom, ki ga je treba izvesti na podlagi točk I.4. in I.5. tega dogovora, več kot 30 (trideset) dni, ali pa se ne potrudi pravočasno pridobiti korporacijskih pogojev za izvedljivo pretvorbo v okviru naslednje skupščine BIA, so Livit in Schilling upravičeni uporabiti izvršljiv notarski zapisnik.II. ODPOVED ZAHTEVKOM1. S sklenitvijo tega dogovora se vsi dosedanji zahtevki BIA proti Livit in/ali Schilling, ne glede na pravno podlago, dokončno in nepovratno uredijo, BIA pa se vnaprej, dokončno in nepovratno odpoveduje vsem morebitnim zahtevkom, zlasti zahtevkom za odškodnino.2. S sklenitvijo tega dogovora se vsi dosedanji zahtevki Livit in/ali Schilling proti BIA izven dogovorjenih kreditnih pogodb dokončno in nepovratno uredijo, Livit in/ali Schilling pa se vnaprej, dokončno in nepovratno odpovedujeta vsem morebitnim zahtevkom, zlasti zahtevkom za odškodnino. Izjema so zahtevki iz tega dogovora ter izvršljiv notarski zapisnik. V postopku pred Trgovinskim sodiščem na Dunaju, ki se vodi pod opr. št. 41 Cg 54/14, stranki dogovorita trajno mirovanje.III. KONČNE DOLOČBE1. Spremembe, dopolnitve ali razveljavitev tega dogovora morajo biti v pisni obliki, razen če kogentni predpisi zahtevajo strožjo obliko (npr. notarski zapis). To velja tudi za popolno ali delno spremembo oziroma razveljavitev te pisne obličnostne zahteve.2. Če bi katerakoli določba tega dogovora v celoti ali delno postala nična, neveljavna ali neizvršljiva, to ne vpliva na veljavnost in izvršljivost preostalih določb. Nična, neveljavna ali neizvršljiva določba se nadomesti z veljavno in izvršljivo določbo, ki je po svojem gospodarskem namenu najbližje prvotni določbi. Enako velja za morebitne vrzeli v tem dogovoru.Stranki se zavezujeta, da bosta obstoj in vsebino tega dogovora obravnavali kot zaupne, razen če razkritje zahtevajo zakonske določbe ali uradni nalogi. Stranki bosta poleg tega zagotovili, da bodo zaupne informacije posredovane samo osebam, ki so bodisi zavezane k poklicni molčečnosti, bodisi kot zaposleni, zastopniki, pooblaščenci, svetovalci ali organi zadevne stranke potrebujejo zaupne informacije zaradi pravilnega poslovodenja zadevne stranke. Zadevna stranka mora prejemnike zavezati k varovanju zaupnih informacij.3. Stroške notarskega zapisa ter morebitne druge pristojbine iz tega dogovora nosi BIA. Vse ostale stroške, zlasti stroške pravnega svetovanja, nosi vsaka stranka sama. Izjema so stroški v višini največ EUR 19.000,– (devetnajst tisoč evrov) plus DDV, ki so jih imela Schilling in Livit v zvezi z uveljavljanjem pogodbenih zahtevkov in jih mora povrniti BIA.Priloge:• ✔/1 Standstill-Dogovor z dne 4. 9. 2013• ✔/2 Osnutek izvršljivega notarskega zapisa• ✔/3 Osnutek pogodbe o odstopu deleža• ✔/4 Plačilni načrtDunaj, 26. 3. 2015 (šestindvajsetega marca dve tisoč petnajst)[Sledi stran s podpisi]BIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH, FN 296126 fv zastopanju Dr. Ales StrancarLivit management GmbH, FN 254309 iv zastopanju Josef Schroll"Schilling" Treuhand GmbH, FN 53057 av zastopanju Josef SchrollDOGOVOR O MIROVANJU"Schilling" Treuhand GmbHErdbergstraße 8, 1030 Dunaj("Schilling Treuhand")inLIVIT Management GmbHErdbergstraße 8, 1030 Dunaj("Livit")Schilling Treuhand in Livit skupaj v nadaljevanju: "Schilling"("Schilling" in BIA skupaj v nadaljevanju: "Stranke")PreambulaA.BIA je v obdobju med 27. avgustom 2010 in 30. junijem 2012 prejela naslednja venture posojila od »Schilling« oziroma povezanih družb »Schilling« (v skladu s § 228 UGB), ki so bila vsakič dana fiduciarno in v imenu različnih zasebnih upnikov prek »Schilling«, v skupnem znesku 8.000.000,00 EUR (osem milijonov evrov) (»Venture posojila«).B.Celoten še neporavnan znesek iz venture posojil na dan 1. aprila 2013, vključno z obrestmi do 31. marca 2013, znaša 4.863.491,31 EUR (štiri milijone osemsto triinšestdeset tisoč štiristo enainosemdeset evrov in enaintrideset centov) (»Posojilni znesek«).V EURDatum sklenitve ( NATANČNO SI POGLEJ TABELO V DOKUMENTU!)Odobren znesekNeporavnan znesek 1.4.2013Livit Management GmbH27.08.20101.000.000,00175.725,82Livit Management GmbH06.12.20101.015.000,00371.206,31Livit Management GmbH06.12.2010985.000,00506.025,18"Schilling" Treuhand GmbH18.10.20111.500.000,00895.654,11"Schilling" Treuhand GmbH18.10.2011290.000,00173.159,79"Schilling" Treuhand GmbH18.10.2011210.000,00131.131,39"Schilling" Treuhand GmbH19.01.20123.000.000,002.610.588,72SKUPAJ8.000.000,004.863.491,31C.V luči likvidnostne situacije družbe so se stranke dogovorile, da se odplačilo posojilnega zneska do 31. marca 2014 zadrži (standstill).Stranke se zato dogovorijo, kot sledi:1. Standstill obdobje1.1Dogovorjeno je, da se v obdobju od 1. aprila 2013 do 31. marca 2014 (»Standstill obdobje«) odplačilo posojilnega zneska iz venture posojil preneha/zadrži.1.2V času Standstill obdobja »Schilling« ne bo zahteval niti vračila še neporavnanega posojilnega zneska niti pripadajočih obresti, niti posojil iz venture pogodb ne bo zapadel v plačilo.2. Obresti2.1Med Standstill obdobjem tekoča obrestna mera znaša 12 % letno, obračunava se dnevno in temelji na dejansko pretečenih dneh ter letu s 360 dnevi.3. Datum vračila3.1Od 1. aprila 2014 se venture posojila odplačujejo v skladu s svojim ustreznim vračilnim načrtom, vendar pod pogojem, da se pri vsakem vračilu venture posojil upošteva tudi Standstill obdobje. Zato se čas vračila posameznega venture posojila podaljša za obdobje Standstill obdobja (skupaj »Datum vračila«).3.2Obresti, ki so zapadle med Standstill obdobjem v skladu s točko 2, bodo pri vsakem venture posojilu dodane k glavnici posojila. Te se nato vračajo v enakih obrokih skupaj z glavnico in obrestmi, ki se nanašajo na posojilo, ob vsakem vračilu venture posojila. Dodatnih obresti (»obresti na obresti«) zaradi zamika vračila v Standstill obdobju se ne zaračuna.4. Equity Kicker4.1Družba se zavezuje zagotoviti, da bo na naslednji seji delničarskega odbora (Shareholder Committee), najpozneje pa v treh tednih po sklenitvi tega sporazuma, odbor sprejel sklep, s katerim bo DLA Piper Weiss-Tessbach Rechtsanwälte GmbH kot fiduciarnemu zastopniku prenesel na Schilling poslovni delež v višini 1.637 EUR (tisoč šeststo sedemintrideset evrov) osnovnega kapitala družbe (»Equity Kicker«).Schilling potrjuje, da bodo s prenosom tega poslovnega deleža v skladu s prejšnjim stavkom vse terjatve glede poslovnih deležev iz obstoječih Equity Kicker dogovorov iz venture posojil v celoti poravnane. Prav tako Schilling ali njegove povezane družbe ne bodo imele dodatnih zahtevkov ali pravic do nadaljnjih poslovnih deležev, podobnih tistim iz dogovora Equity Kicker, ki bi izhajali iz venture posojil.4.2Če v roku treh mesecev po sklenitvi tega sporazuma ne pride do prenosa poslovnega deleža v skladu s točko 4.1, zapadejo vse doslej odprte terjatve iz venture posojil, skupaj z zapadlimi obrestmi, takoj v plačilo.4.3Vse druge določbe, zlasti zavarovanja iz posojilnih in drugih pogodb, ostanejo v celoti v veljavi.5. Druge določbe5.1Ta sporazum je predmet avstrijskega prava.5.2Stranki soglašata, da je za vse spore, ki izhajajo iz ali so povezani s tem sporazumom, pristojno Trgovinsko sodišče na Dunaju, okrožje Innere Stadt.5.3Vsaka stranka nosi lastne stroške, povezane s pogajanji, pripravo, podpisom in izvajanjem tega sporazuma ter vseh drugih z njim povezanih dokumentov.5.4Vse druge stroške (vključno z notarskimi stroški), davke na promet in pristojbine, ki nastanejo v zvezi s sklenitvijo in izvedbo tega sporazuma, nosi BIA. Schilling pa plača pavšalni znesek 2.000 EUR BIA-ju.5.5Če bi katera koli določba tega sporazuma postala neveljavna, nezakonita ali neizvršljiva, to ne vpliva na veljavnost preostalih določb. Neveljavne določbe bodo stranke nadomestile z veljavnimi, ki bodo čim bolj ustrezale namenu sporazuma. To velja tudi za morebitne pravne praznine v sporazumu.📌 Datum: 26. 02. 2013📌 Podpisi:• Schilling Treuhand GmbH• Livit Management GmbH• BIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbHLuka Perš
prava .
I. DEL TRILOGIJE DOKUMENTI ŠTRANCAR: Znanstvenik, podjetnik in tarča interesov vzporednega mehanizma v Sloveniji in Avstriji
V našem mediju smo 20. avgusta objavili ekskluzivni članek, v katerem smo napovedali trilogijo prispevkov o domoljubnem podjetniku Alešu Štrancarju ter njegovi dolgoletni poslovni, pravni in politični agoniji, ki jo doživlja s svojim podjetjem BIA Separations. Od naše napovedi do dejanske objave trilogije se je okoli Aleša Štrancarja zgodilo marsikaj. Med drugim so bili odmevni intervjuji v medijih Domovina in v oddaji Ura resnice z Bojanom Požarjem na portalu Info360 v njegovi lasti, pa tudi medijski napadi večinskih medijev zaradi vsebine enega izmed Štrancarjevih tvitov.Kdor je zelo pozorno prebral tako intervju Štrancarja v Domovini kot njegov pogovor z enim najbolj znanih slovenskih raziskovalnih novinarjev, Bojanom Požarjem, bo veliko lažje razumel besedilo in dokumente, objavljene v naši raziskovalni novinarski sagi o Alešu Štrancarju.Avtor tega medija je Štrancarjevo zgodbo že v preteklosti predstavil kot novinar portala Nova24, ko mu je uspelo podjetje BIA Separations prodati nemški družbi Santoriousu za 360 milijonov evrov. Podjetnik Aleš Štrancar je ena redkih oseb, ki jih sile vzporednega mehanizma še niso uspele zlomiti.V našem mediju tokrat ekskluzivno objavljamo avstrijske dokumente, ki so bili predstavljeni v sodnih postopkih pred avstrijskimi sodišči. Kljub zadnji sodbi na sodišču v Železnem in ob dosedanjem razumevanju višjih sodnih instanc tako v Sloveniji kot v Avstriji dokumenti, ki jih bomo predstavili v posameznih delih trilogije, dajejo dovolj jasen signal, da je Aleš Štrancar v tej zadevi popolnoma nedolžen. Zato nas niti ne presenečajo zadnji odmevnejši medijski napadi osrednjih medijev na Štrancarja zaradi enega izmed njegovih zapisov na družbenem omrežju X.V prvem delu z naslovom Aleš Štrancar – znanstvenik, podjetnik in tarča interesov vzporednega mehanizma v Sloveniji in Avstriji bomo predstavili notarski zapis z dne 26. 3. 2015 in pogodbo o odsvojitvi poslovnih deležev. V drugem delu, z naslovom Obtožbe proti Alešu Štrancarju – med konstrukcijo in resnico, pa bomo predstavili te dokumente. V tretjem delu, z naslovom Gonja proti Alešu Štrancarju – politika, interesi in sodna resnica, pa bomo razkrili dve pismi podjetja BIA Separations, identifikacijsko številko udeležbe v tveganem posojilu, dve pogodbi o odsvojitvi poslovnega deleža, dogovor o mirovanju ter notarski zapis z izvršilno klavzulo z dne 4. 9. 2013.Ob tem napovedujemo, da bomo verjetno objavili še vsaj dva, morda celo tri dodatne članke, v katerih bomo predstavili zapisnike policijskih zaslišanj ter kazensko ovadbo, ki razkriva tako imenovano »koroško vejo« vzporednega mehanizma onkraj severne meje.Čas je, da se ta zgodba enkrat za vselej javno razčisti. Naj objavljeni dokumenti služijo prav temu. Čas je, da javnost izve resnico! To resnico si lahko na podlagi dokumentov ustvarite sami, a vsaj po našem občutku boste ob tem ugotovili, da je podjetnik Aleš Štrancar popolnoma nedolžen v poslovni sagi podjetja BIA Separations.I. DEL TRILOGIJE O ALEŠU ŠTRANCARJU: ZNANSTVENIK, PODJETNIK IN TARČA INTERESOVPričenjamo s prvim delom trilogije o domoljubnem podjetniku Alešu Štrancarju. Njegovo ime si je slovenska javnost zapomnila vsaj leta 2020, ko je svoje podjetje Bia Separations s sedežem v Ajdovščini prodal nemškemu Santariousu za 360 milijonov evrov.Že prej je slovenska javnost spoznala njegovo zgodbo, ko so ga hoteli uničiti s pomočjo Spirita, odvetniške pisarne Vladimira Zemljariča, sina pokojnega Janeza Zemljariča in EBRD. Tokrat vam bomo eksluzivno predstavili več avstrijskih dokumentov (notarske pogodbe, pogodbe o odtujitvi itd..). Ker ne moremo objaviti v vseh dokumentov v enem članku, jih bomo objavili v vsaki trilogiji nekaj na koncu članka. Kdor odlično zna brati dokumente v nemščini bo hitro ugotovil, da Aleš Štrancar ne laže.Ko se v Sloveniji omenja ime Aleš Štrancar, se večini strokovne javnosti najprej porodi misel na biotehnološko podjetje BIA Separations. Gre za enega redkih primerov slovenskega podjetja, ki je v globalnem merilu uspelo postaviti standard na področju biotehnologije. Njegova tehnologija se danes uporablja pri razvoju genskih terapij in cepiv, sodeluje z vodilnimi farmacevtskimi podjetji in laboratoriji, vključno z velikimi ameriškimi in japonskimi korporacijami.Sedež podjetja Bia Sepations v Ajdovščini. (Foto: Posnetek zaslona-Žurnal24)Toda za sijajem znanstvenega uspeha se skriva povsem druga plat zgodbe: dolga in naporna pravna bitka, ki jo Štrancar bije že skoraj dve desetletji. Avstrijski dokumenti, ki smo jih prejeli v uredništvo, razkrivajo zapleten splet interesov, kjer znanstvene zasluge pogosto prehitevajo kapitalske igre. Prav zaradi tega je Aleš Štrancar postal tarča neupravičenih obtožb, ki pa se vedno znova sesujejo, ko se zadeve soočijo s hladno logiko prava.Aleš Štrancar je svojo raziskovalno pot začel na ljubljanski Biotehniški fakulteti, kjer je doktoriral iz biokemije. Že v zgodnjih letih ga je zanimalo vprašanje, kako izboljšati metode čiščenja biomolekul. Klasične kromatografske metode so imele omejitve: bile so počasne, pogosto neučinkovite pri večjih molekulah, kot so virusi in plazemske beljakovine.Podjetnik Aleš Štrancar kot znanstveni raziskovalec v podjetju Bia Separitons. (Foto: Posnetek zaslona-Domovina)Skupaj s sodelavci je razvil koncept monolitnih kolon – trdnih, poroznih struktur, skozi katere lahko biomolekule tečejo hitreje in se učinkoviteje ločujejo. To je bil temeljni preboj, ki je kasneje postal zaščitni znak podjetja BIA Separations. Za slovenski prostor, kjer je komercializacija znanstvenih dosežkov redka, je bil to zgodovinski trenutek. Sledile so tudi nagrade na področju gospodarstva.Podjetje BIA Separations je bilo formalno ustanovljeno konec devetdesetih let, z vizijo, da bo Slovenija postala središče razvoja biokromatografskih tehnologij. Že kmalu so pridobili prve patente in začeli sodelovati z velikimi farmacevtskimi družbami, med njimi Octapharmo. A rast podjetja ni bila lahka. Razvoj v biotehnologiji traja desetletje ali več, zahteva velike kapitalske vložke, medtem ko prihodki prihajajo počasi.Zaradi že znane zgodbe z EBRD, plačilom 700 tisoč evrov določeni odvetniški pisarni, spor s Spiritom ter z nenehnimi medijskimi, pravnimi, policijskimi prijemi vzporednega mehanizma je morala Štrancarjeva BIA Separations iskati investitorje v tujini.Članek novinarja Luke Perša za Nova24tv, ko smo razkrili mrežo posameznikov iz Slovenije, ki so hoteli poslovno uničiti Aleša Štrancarja. (Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv)Tako se prične drugi del Štrancarjeve poslovne finančne tragedije, kjer je vzporedni mehanizem aktiviral svoje finančne celice v tujini. To je pomenilo vstop avstrijskih partnerjev, ustanovitev BIA Separations GmbH kot krovne družbe in kasnejše vstopanje različnih skladov.Tu se začnejo korenine kasnejših sporov. Avstrijski partnerji, predvsem Schilling Gruppe in Dr. Krejs, so v podjetju videli predvsem finančni potencial. Zanje je bil Štrancar genialen znanstvenik, a hkrati moteč dejavnik, ker ni pristajal na popoln kapitalski nadzor tujcev. Ko je podjetje začelo kazati prve resne komercialne uspehe, se je začel boj za lastništvo. Štrancar je zagovarjal stališče, da mora znanje in tehnologija ostati pod slovensko kontrolo, Avstrijci pa so si prizadevali za prevzem.To ni bil zgolj ekonomski spopad, temveč spopad za prihajajočih 360 MILIJONOV EVROV KUPNINE!!! - majhna slovenska skupina znanstvenikov pod vodstvom Aleša Štrancarja proti močnim avstrijskim kapitalnim interesom z miselnostjo vzporednega mehanizma!Dokumenti iz zaslišanj razkrivajo, da so se težave začele stopnjevati okoli leta 2013. Podjetje je imelo finančne težave, kar je za biotehnološko industrijo običajno. Ne gre za dokaz slabega vodenja, temveč za naravno posledico dolgih razvojnih ciklov.V tem času so potekala pogajanja z različnimi investitorji – japonskima skladoma SDK in JSR, CD Venture in avstrijskim Schillingom. Obstajali so realni obeti, da bodo vložili nova sredstva, zato insolventnosti ni bilo treba prijaviti. Kljub temu so prav iz tega dejstva kasneje skušali ustvariti očitek, da naj bi Štrancar prikrival stečaj. V resnici je prav on vztrajno iskal investitorje in uspel pripeljati Japonce, ki so v podjetje vložili milijone evrov.Prvi resni pravni zapleti so se pojavili, ko so avstrijski partnerji začeli vlagati kazenske ovadbe proti Štrancarju. Obtoževali so ga nevestnega ravnanja, osebnega okoriščanja in podpisovanja škodljivih pogodb. Toda slovenska sodišča so postopoma vse te ovadbe zavrnila.Foto: Posnetek zaslona-RTV SlovenijaIzpostaviti velja, da v nobenem primeru ni bilo najdenih dokazov, da bi si Štrancar neupravičeno prisvojil sredstva. V zaslišanjih je večkrat poudaril, da nikoli ni vzel niti centa, ki mu ne bi pripadal, in da so bile njegove plače skromne v primerjavi z vlogo, ki jo je imel. Nasprotno, obstajajo dokumentirani primeri, ko mu je Dr. Krejs ponujal štirikrat višjo plačo, če bi popustil pri interesih Schilling Gruppe, kar je Štrancar zavrnil kot podkupnino. Ta epizoda je ključna: pokaže, da Štrancar ni bil motiviran z osebnim bogatenjem, temveč z zaščito podjetja in tehnologije.Za razumevanje ozadja je pomembno poznati tudi vlogo stečajnega upravitelja Wagnerja, ki je vodil postopke v Avstriji. V dokumentih je jasno razvidno, da je Wagner pogosto deloval v korist avstrijskih interesov, ne pa v korist podjetja kot celote. Štrancar je predložil vso dokumentacijo, a ga je Wagner kljub temu obtoževal nesodelovanja.Istočasno pa ni ukrepal proti očitnim nepravilnostim Schilling Gruppe in Dr. Krejsa. Ko je Schilling prejel vračilo 550.000 evrov, bi moral upravitelj to izpodbijati, a ni storil ničesar. To kaže, da je bila pravna bitka proti Štrancarju del širšega strateškega pritiska, ne pa resno utemeljena pravna zadeva.V tem obdobju so se slovenska in avstrijska sodišča znašla na različnih straneh. Slovenska so dosledno zavračala obtožbe proti Štrancarju, ker niso bila podkrepljena z dokazi. Avstrijska so občasno odpirala nove postopke, toda ti so pogosto temeljili na interpretacijah, ki so bolj služile investicijskim interesom kot pravni resnici. Prav ta razkorak kaže, da Aleš Štrancar ni postal tarča zaradi kaznivega dejanja, temveč zaradi lastne nepopustljivosti in zaščite podjetja pred prevzemom.Zgodba Aleša Štrancarja je tako zgodba o znanstveniku, ki je iz nič ustvaril podjetje globalnega pomena, a se je zaradi uspeha znašel v navzkrižju interesov. Namesto da bi bil v Sloveniji slavljen kot primer odlične prakse, je moral desetletja pojasnjevati in dokazovati svojo nedolžnost. Njegovi nasprotniki so skušali ustvariti podobo neodgovornega direktorja, a dokumenti in sodne odločitve kažejo nasprotno. Bil je tisti, ki je vztrajal pri poštenosti, zavračal podkupnine in iskal rešitve za preživetje podjetja. Gonja proti njemu je zato neupravičena in razkriva, kako hitro lahko interese kapitala povzdignemo nad znanstvene in človeške vrednote.Če se ozremo nazaj, vidimo, da je bil prav on tisti, ki je zagotovil prihod japonskih investitorjev in omogočil nadaljnji razvoj BIA Separations. Brez njega podjetja preprosto ne bi bilo. Ironično je, da je danes, ko se podjetje prodaja globalnim velikanom in prinaša velike dobičke, prav tisti, ki ga je zgradil, tarča očitkov. To pove veliko o tem, kako se v našem prostoru ravna z inovatorji in podjetniki. Namesto da bi jih zaščitili, jih pogosto izpostavimo pritiskom, ki nimajo nobene zveze z resnico. Zakaj je Aleš Štrancar problem za akterje vzporednega mehanizma? Ker je finančno neodvisen, lahko pove na glas karkoli mu srce poželi ter še pričel se je ukvarjati z mediji.Kar pa za akterje tranzicijske levice vzporednega mehanizma pomeni alarm, saj so se tokrat lotevajo z resno grožnjo, saj obstaja oseba, ki lahko NIČVREDNE EKONOMIČNE večinske medije v službi tranzicijske levice kupi takoj in jih pošlje na smetišče zgodovine. Bomo videli. V drugem delu trilogije pa bomo predstavili obtožbe proti Alešu Štrancarju z naslovom Obtožbe proti Alešu Štrancarju- med konstrukcijo in resnico.AVSTRIJSKI DOKUMENTIIME DOKUMENTA: NOTARSKA POGODBA Z DNE 26.3.2015 (prevod)JAVNI NOTARDR. KLEMENS HUPPMANNDUNAJ – NOTRANJE MESTOPoslovna številka: 8629NOTARSKI ZAPISz dne 26. marca 2015Pred menoj, MMag. dr. Philipp NIERLICH, LL.M., splošno zaprisežen in sodno certificiran tolmač za angleški jezik ter namestnik javnega notarja dr. Klemensa HUPPMANNA s sedežem v Dunaj-Notranje mesto in s pisarno na 1010 Dunaj, p.A. Brandstätte 6, danes v prostorih odvetniške družbe Herbst Kinsky Rechtsanwälte GmbH na 1010 Dunaj, Dr.-Karl-Lueger-Platz 5, kamor sem se na prošnjo zglasil, so se pojavili:1. G. dr. Ales Strancar, rojen 17.07.1962 (sedemnajstega julija tisoč devetsto dvainšestdeset), Planina 45, SVN-5270 Ajdovščina, katerega identiteta in datum rojstva sta bila dokazana s predložitvijo uradnega osebnega dokumenta s fotografijo v smislu § 36b odst. 2 (paragraf šestintrideset b, odstavek dva) Notarske uredbe.2. V imenu "schilling" Treuhand GmbH, s sedežem na Dunaju in poslovnim naslovom Erdbergstraße 8, A-1030 Dunaj, vpisana v sodni register Gospodarskega sodišča Dunaj pod FN 53057 a, ki jo zakonito zastopa poslovodja g. Josef Schroll, rojen 25.08.1956 (petindvajsetega avgusta tisoč devetsto šestinpetdeset), Richard-Gebhardt-Gasse 26, A-3423 St. Andrä-Wördern, katerega identiteta in datum rojstva sta bila prav tako dokazana s predložitvijo uradnega osebnega dokumenta s fotografijo v smislu § 36b odst. 2 Notarske uredbe.Kot priloženi sodni priči, ki obvladata nemški in angleški jezik, sta prisotna:3. G. dr. Phillip Dubsky, rojen 31.05.1970 (enaintridesetega maja tisoč devetsto sedemdeset), 1010 Dunaj, Dr.-Karl-Lueger-Platz 2, ki se je tudi glede svoje …(besedilo se nadaljuje na naslednjih straneh dokumenta) njegovega rojstnega datuma osebno znan, in –4. Gospa mag. Alina Clarissa REGAL, rojena 08.02.1987 (osmega februarja tisoč devetsto sedeminosemdeset), 1010 Dunaj, Dr. Karl Lueger-Platz 2, katere identiteta in datum rojstva sta bila meni dokazana z uradno osebno izkaznico s fotografijo v smislu § 36 Abs. 2 (paragraf šestintrideseti litera b odstavek drugi) Notariatsordnung – notarske uredbe. –V skladu s § 89 a (paragraf devetinosemdeseti a) Notariatsordnung potrjujem, da je gospod Josef Schroll, kot poslovodja danes upravičen, da samostojno zastopa "schilling" Treuhand GmbH, s sedežem na Dunaju, vpisano v sodni register Gospodarskega sodišča Dunaj pod FN 53057 a.Stranke so mi k temu notarskemu aktu kot prilogo /1/ predložile priloženo zasebno listino (pogodbo o odstopu) z današnjega dne za notarsko potrditev.Pogodbene stranke so bile ob sklenitvi tega notarskega akta poučene o pravnih posledicah § 1 (ena) Zakona o davku na promet z nepremičninami, po katerem se ob združitvi vseh poslovnih deležev družbe GmbH v eni roki, kot tudi v primeru odstopa vseh poslovnih deležev GmbH eni osebi, sproži obveznost plačila davka na promet z nepremičninami, če se v premoženju družbe nahajajo nepremičnine.Nadalje so bile stranke poučene o § 12 a (dvanajst a) Zakona o najemninah, po katerem se lahko najemnina zviša na ustrezno glavno najemnino, kadar je družba najemnica poslovnih prostorov in se zaradi odstopne pogodbe bistveno spremenijo pravne in gospodarske možnosti vpliva v družbi.Pogodbene stranke so bile nadalje poučene o določbah odgovornosti Zakona o družbah z omejeno odgovornostjo (GmbH-Gesetz), zlasti o odgovornosti za še ne vplačane osnovne vložke, o možnem regresu proti pravnim prednikom (regres v verigi), kot tudi o prepovedi vračila osnovnih vložkov.Poučeno.Nazadnje pogodbene stranke v zvezi s § 121 a (sto enaindvajset a) Zveznega zakona o davkih izjavijo, da odstopna cena ustreza tržni vrednosti poslovnih deležev, ki so predmet pogodbe.POGODBA O ODSVOJITVI DELEŽEV (prevod)Ta pogodba o odsvojitvi deležev (v nadaljevanju »Pogodba«) je sklenjena med1. Dr. Ales Strancar, roj. 17. 7. 1962Planina 45SVN-5270 Ajdovščina(v nadaljevanju »odsvojitvena stranka«)in2. „schilling“ Treuhand GmbH (FN 53057 a)Erdbergstraße 8A-1030 Dunaj(v nadaljevanju »prevzemna stranka«; odsvojitvena in prevzemna stranka skupaj »stranki« in vsaka posebej »stranka«).1. Preambula1.1.Družba BIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH je družba z omejeno odgovornostjo s sedežem v Celovcu in poslovnim naslovom Europastraße 8 (Tehnološki park Beljak), A-9542 Villach-St. Magdalen, vpisana v sodni register deželnega sodišča v Celovcu pod FN 296126 f. Osnovni kapital družbe znaša 71.142,19 EUR (evro enainsedemdeset tisoč sto dvainštirideset in 19 centov) in je v celoti vplačan.1.2.Odsvojitvena stranka ima poslovni delež v družbi, ki ustreza osnovnemu vložku v nominalnem znesku 3.493,26 EUR (evro tri tisoč štiristo triindevetdeset in 26 centov), ki je v celoti vplačan (»celotni poslovni delež«).1.3.Odsvojitvena stranka namerava svoj celotni poslovni delež v družbi razdeliti in en poslovni delež v nominalnem znesku 523,99 EUR (evro petsto triindvajset in 99 centov) odsvojiti in prodati prevzemni stranki, ki se zavezuje, da bo ta poslovni delež pridobila od odsvojitvene stranke.Stranki se dogovorita, kot sledi:2. Razdelitev, odsvojitev in prenos poslovnega deleža2.1.Odsvojitvena stranka s tem svoj celotni poslovni delež v družbi razdeli na dva dela, in sicer:• (i) en poslovni delež, ki ustreza osnovnemu vložku v nominalnem znesku 2.969,27 EUR (evro dva tisoč devetsto devetinšestdeset in 27 centov) in je v celoti vplačan, ter• (ii) en poslovni delež, ki ustreza …2. Razdelitev, odsvojitev in prenos poslovnega deleža (nadaljevanje)2.1. (ii)… in en poslovni delež, ki ustreza osnovnemu vložku v nominalnem znesku 523,99 EUR (evro petsto triindvajset in 99 centov) in je v celoti vplačan (»Strancarjev poslovni delež«).2.2.Odsvojitvena stranka se odpove in prenaša Strancarjev poslovni delež z današnjim dnem skupaj z vsemi pripadajočimi pravicami in obveznostmi na prevzemno stranko, pri čemer prevzemna stranka ta prenos in odsvojitev Strancarjevega poslovnega deleža skupaj z vsemi pripadajočimi pravicami in obveznostmi sprejema.3. ProtiplačiloPrenos in odsvojitev Strancarjevega poslovnega deleža se izvrši ob (i) plačilu nominalne vrednosti v višini 523,99 EUR (evro petsto triindvajset in 99 centov) s strani prevzemne stranke na račun, ki ga mora odsvojitvena stranka sporočiti, ter (ii) sklenitvi dogovora v notarski obliki v skladu s prilogo /1 in sklenitvi konstitutivnega priznanja dolga v izvršljivi notarski obliki v skladu s prilogo /2.4. Učinkovitost odsvojitveUčinek te odsvojitve je odložen pod pogojem (i) plačila kupnine ter sklenitve dogovora v notarski obliki (priloga /1) in sklenitve konstitutivnega priznanja dolga v izvršljivi notarski obliki (priloga /2) v skladu s točko 3 te pogodbe in (ii) odobritve prenosa Strancarjevega poslovnega deleža od odsvojitvene stranke na prevzemno stranko s strani skupščine družbenikov družbe v skladu z določbami družbene pogodbe družbe.5. Zagotovila in jamstvaPrevzemna stranka pozna vse pravne, gospodarske in druge okoliščine, tveganja, razmere in dejstva v zvezi z družbo ter Strancarjevim poslovnim deležem. Prevzemna stranka se odpoveduje vsakršnim jamstvom in zagotovilom. Odsvojitvena stranka glede poslovnega deleža ne daje nobenih jamstev ali zagotovil kakršnekoli vrste. Prevzemna stranka se dodatno odpoveduje vsakršnim zahtevkom in pravnim sredstvom kakršnekoli vrste zoper odsvojitveno stranko.6. Stroški in pristojbineStroške, nastale v zvezi s sklenitvijo in izvedbo te pogodbe, nosi prevzemna stranka.7. Končne določbe7.1. Dopolnitve in spremembe te pogodbe zahtevajo notarsko obliko.7.2. Stranki se odpovedujeta pravici, da bi to pogodbo zaradi zmote, izpada poslovne osnove, neskladnosti z pričakovanji ali iz kakršnegakoli drugega razloga izpodbijali, spreminjali, prilagajali ali od nje odstopili.7.3. Če bi bila posamezna določba te pogodbe neveljavna, nedovoljena ali neizvršljiva, to ne vpliva na preostale določbe niti na veljavnost te pogodbe.7.3 (nadaljevanje)Če bi bila posamezna določba te pogodbe neveljavna, nedovoljena in/ali neizvršljiva, se taka določba nadomesti z veljavno, dovoljeno in izvršljivo določbo, ki je po gospodarskem učinku najbližje tej določbi. Enako velja za razlago morebitnih pogodbenih vrzeli.8. Uporabno pravo in pristojnost sodišča8.1. Ta pogodba je urejena po avstrijskem pravu ob izključitvi določb mednarodnega zasebnega prava in Dunajske konvencije o mednarodni prodaji blaga (UN-Kaufrecht).8.2. Vsi pravni spori, ki izhajajo iz ali so povezani s to pogodbo, so v izključni pristojnosti sodišča za gospodarske zadeve na Dunaju, notranje mesto.9. IzvedbeTa pogodba je sklenjena v obliki notarskega zapisa. Izvodi tega notarskega zapisa se lahko na enostransko zahtevo izdajo strankam in njihovim pravnim naslednikom ter družbi sami, in sicer v kateremkoli številu, na stroške prosilca.Priloge:/1 Dogovor v obliki notarskega zapisa/2 Konstitutivno priznanje dolga v izvršljivi obliki notarskega zapisaDunaj, 26.03.2015 (šestindvajsetega marca dve tisoč petnajst)Podpisniki:• Dr. Ales Strancar, roj. 17.07.1962• „schilling“ Treuhand GmbH, FN 53057 a, zastopa Josef Schroll• Priče:◦ Dr. Phillip Dubsky, roj. 31.05.1970◦ Mag. Alina Clarrisa Regal, roj. 08.02.1987Overitev:MMag. Dr. Philipp Nierlich, LL.M.namestnik javnega notarja Dr. Klemens HuppmannDunaj – Notarska zbornica notranje mestoLuka Perš
prava .
DOKUMENTI !!! #PRAVA RAZISKOVALNI TEDEN ALEŠ ŠTRANCAR: UVOD V POSLOVNO POLITIČNO SAGO DOMOLJUBNEGA PODJETNIKA ALEŠA ŠTRANCARA
Ko se v Sloveniji govori o znanstvenih prebojih in podjetniški drznosti, se ime Aleša Štrancarja vedno znova pojavi na vrhu. Direktor BIA Separations, podjetja iz Ajdovščine, je s svojo ekipo razvil tehnologijo, ki jo danes uporabljajo globalna farmacevtska podjetja pri razvoju novih zdravil in cepiv. Njegov uspeh je dokaz, da je mogoče iz majhne države ustvariti zgodbo, ki odmeva v svetu. V javnosti je najbolj odmevalo cepivo, ki je pomagalo dečku Krisu.Foto: Posnetek zaslona-Nova24tvTo je dokazal tudi z uspešno prodajo svojega podjetja nemškemu Santoriousu leta 2020 za 360 milijonov evrov. Tukaj se prične drugi del njegove kalvarije. V preteklosti je tudi avtor tega članka še kot novinar Nova24tv napisal članek z naslovom Sladko maščevanje dr. Aleša Štrancarja globoki državi! Podjetje Bia Separations prodal za 360 milijonov evrov!, kjer smo razkrili tegobe Aleša Štrancarja, ki so mu povzročili Spirit, EBRD in odvetniška pisarna Vladimira Zemljariča, sin pokojnega Janeza Zemljariča. Eden izmed mnogih dokumentov, ki smo jih prejeli v uredništvu Prava.si. (Foto: Posnetek zaslona- Bralec Prava.siA vse kaže, da se sedaj razkriva še drugi del zgodbe. Dokumenti, ki smo jih prejeli v uredništvo dajejo vedeti, da so Štrancaraju istočasno pripravljali zanko za uničenje v Sloveniji kot »podtaknjeni avstrijski partnerji« v tako imenovani matični firme Bie Seperations v Avstriji. Zato nas sploh ne presenečajo vsi postopki, ki so se sprožili proti Štrancarju tako v Sloveniji kot v Avstriji. Kljub vsem zmagam, ga je v Avstriji doletela obsodba v avstrijskem Ženavlju, ko so ob koncu procesa zamenjali sodnico, ki se je vlekel več let, le ta ni dopustila zaslišanj prič s strani Štrancarja in tako zadala večji sodni poraz Štrancarju. Vendar na dosedanji potek dogodkov in tudi dokumentov, ki jih bomo predstavili v naši novinarski raziskovalni sagi o Alešu Štrancarju jasno nakazujejo, da je bil domoljubni podjetnik in zaveden Slovenec žrtev dobro organizirane igre kriminalnih skupin iz neformalnih vrst odvetništva, stečajne zakonodaje in špekulativnega kapitala v Sloveniji in v Avstriji.Toda ob tem uspehu se že več kot desetletje vleče tudi povsem drugačna zgodba – zgodba obtožb, sodnih postopkov, pritiskov in medijskih napadov. Aleš Štrancar se je znašel v položaju, kjer se njegov znanstveni prispevek in podjetniška vizija nenehno prepletata z obtožbami o nepravilnostih, ki jih je večkrat ovrglo slovensko sodstvo. Slovenska sodišča so znova in znova zavrnila zahteve po kazenskem in odškodninskem pregonu, saj niso našla dokazov, ki bi potrdili krivdo. Kljub temu pa se napadi nadaljujejo, kot da sodne odločbe ne pomenijo nič. Zakaj? To je vprašanje, na katerega skuša odgovoriti trilogija štirih poglobljenih člankov, ki analizirajo dokumente (notarske pogodbe, pogodbe o odtujitvi), zaslišanja (kopije uradnih zaznamkov avstrijske policije) in širši gospodarsko-politični kontekst.Prvi članek nas popelje v zgodovino BIA Separations. Razkrije, kako je Aleš Štrancar začel svojo pot kot znanstvenik, kako se je v Ajdovščini rodila tehnologija monolitne kromatografije, ki je spremenila svet biotehnologije, ter kako so se v podjetje vključili avstrijski partnerji, zlasti Schilling Gruppe. V tem delu je osrednji poudarek na začetku konflikta: kako se je sodelovanje s tujim kapitalom prelevilo v boj za nadzor nad podjetjem in kako je prav Štrancar postal glavna ovira za interese avstrijske strani. Bralec spozna, da obtožbe proti njemu niso naključne, temveč izvirajo iz širšega spora o lastništvu in vplivu.Drugi članek se poglobi v jedro obtožb. Dokumenti iz zaslišanj in notarskih zapisov razkrivajo očitke o insolventnosti, domnevnem osebnem okoriščanju in škodljivih pogodbah. Toda natančna analiza pokaže, da so bile te obtožbe neutemeljene. Štrancar je sistematično pojasnil, kako so bile sprejete posamezne odločitve, kdo je bil zanje odgovoren in kako so jih pogosto spodbujali prav avstrijski partnerji. V tem delu se razkrije ključna podoba: Štrancar ni bil tisti, ki bi izčrpaval podjetje, ampak tisti, ki ga je poskušal rešiti, opozarjal na nepravilnosti in zavračal podkupovanje. Vsaka obtožba se v soočenju z dokumenti razblini, kar potrjujejo tudi sodne odločbe.Tretji članek razširi pogled na politično in gospodarsko ozadje. Vloga stečajnega upravitelja Wagnerja, pritiski Schilling Gruppe in dr. Krejsa ter medijska manipulacija so prikazani kot del sistematične strategije, kako odstraniti Aleša Štrancarja iz vodstva podjetja. Ta članek pokaže, da pravna resnica pogosto izgubi pomen, ko se v igro vmešajo kapital, politika in mediji. Čeprav sodišča jasno povedo, da ni kriv, v javnosti ostaja vtis stalne krivde. Gonja proti Štrancarju je tako simptom širšega problema: slovenska družba pogosto ne zna zaščititi svojih najuspešnejših posameznikov in jih namesto tega raje potisne v defenzivo.Celotna trilogija skupaj pokaže celovito sliko: Aleš Štrancar ni kriv nepravilnosti v BIA Separations. Obtožbe proti njemu niso posledica njegovega ravnanja, temveč orodje v rokah tistih, ki so želeli prevzeti podjetje in izkoristiti njegovo tehnologijo. To potrjujejo dokumenti, izjave, sodne odločbe in sama logika dogodkov. Gonja proti njemu je zato neupravičena, politično in gospodarsko motivirana ter škodljiva ne samo za Štrancarja osebno, temveč tudi za ugled Slovenije kot države, ki bi morala stati za svojimi znanstveniki in podjetniki.Članek v Dnevniku o poslovnih uspehih podjetja Bia Separations Aleša Štrancarja.Trilogija je tako več kot analiza enega primera. Je tudi opozorilo, kako hitro lahko uspešen posameznik postane tarča interesov, kako se lahko pravna resnica izgubi v medijskem hrupu in kako pomembno je, da kot družba prepoznamo in zaščitimo tiste, ki ustvarjajo zgodbe svetovnega pomena. Zato bo ta teden posvečen podjetniku Alešu Štrancarju in njegovemu dolgoletnemu boju proti akterjem vzporednega mehanizma. Luka Perš
prava .
ALJA, KARIŽ, VELKAVERH IN MATEJA SE ŽE TRESEJO!!!