Spoštovani bralci,pred nami je nova pravna uganka, v katero se bomo postavili v vlogo člana Državnega tožilskega sveta. Ta svet sestavljajo zdaj: predsednik Harij Furlan, namestnik Zvonko Fišer ter člani dr. Samo Bardutzky, Vlasta Nussdorfer, Ivan Žaberl, mag. Ivan Pridigar, Nadja Sovinc, Damir Kusić in magMar. Janja Bernard Korpar. Trenutna sestava Državnega tožilskega sveta. (Foto: Posnetek zaslona-Državno tožilski svet)Pred vami je primer, kjer bo Državni tožilski svet odločal o kandidatu za mesto okrožnega tožilca. Kandidat sicer formalno izpolnjuje vse pogoje za zaposlitev, vendar pa iz pozornejšega pregleda izstopata dve pomembni okoliščini, ki vzbujata strokovne pomisleke za zasedbo funkcije okrožnega tožilca.Kandidat je bil prej zaposlen kot višji inšpektor na Uradu za preprečevanje pranja denarja in hkrati opravlja funkcijo člana nadzornega odbora ene izmed slovenskih občin. Ta dva podatka zahtevata temeljit strokovni premislek glede neodvisnosti in nepristranskosti, ki sta stebra pravne države in temelj zaupanja javnosti v pravosodni sistem.28.člen Zakona o lokalni samoupravi. (Foto: Posnetek zaslona- Zakon o lokalni samoupravi)Neodvisnost, nepristranskost in princip »cooling-off«Zakon o državnem tožilstvu (ZDT) jasno določa, da morajo državni tožilci delovati neodvisno in nepristransko. Neodvisnost pomeni svobodo od kakršnih koli vplivov, nepristranskost pa zahteva odsotnost osebnih ali institucionalnih interesov, ki bi lahko vplivali na odločanje.Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice dodatno poudarja, da mora biti izključen ne samo dejanski konflikt interesov, ampak tudi zaznani konflikt, ki bi lahko spodkopal zaupanje v pravosodni sistem. Ravno zaradi tega je ključen princip »cooling-off« – časovni presek, ki preprečuje, da bi posameznik neposredno prešel iz ene občutljive funkcije v drugo, kjer bi lahko nastal konflikt interesov. Ta mehanizem ni le formalnost, ampak eden od stebrov pravne države, ki ščiti neodvisnost in krepi zaupanje javnosti.Ali je torej smiselno, da kandidat za okrožnega tožilca, ki prihaja iz okolja Urada za preprečevanje pranja denarja in hkrati še vedno opravlja funkcijo nadzornika v občinskem nadzornem odboru, prevzame to ključno pravosodno vlogo?Dodatno zaskrbljujoče je dejstvo, da je kandidat vložil tožbo glede izbora za predsednika nadzornega odbora, kar nakazuje na aktivno politično udejstvovanje. Še bolj problematično je, da funkcijo nadzornika opravlja v občini, ki je neposredno pod jurisdikcijo okrožnega tožilstva, kjer kandidira za mesto okrožnega tožilca.Čeprav so nadzorni odbori občin formalno nadzorne institucije, so njihovi člani imenovani s strani občinskih svetnikov, ki so sami politično izvoljeni . Ta funkcija sicer ni poklicna, vendar nosi močan politični predznak, saj nadzoruje porabo javnih sredstev in vpliva na delovanje občinske uprave.Kandidat je sicer v postopku imenovanja za predsednika nadzornega odbora doživel neuspeh, a je ostal član odbora, kar pomeni, da je še vedno vpet v lokalno politično infrastrukturo in nadzorno funkcijo, ki ima lahko neposredne učinke na razpise, subvencije in druge pomembne odločitve.Foto: Posnetek zaslona-Zakon o lokalni samoupraviKonflikt interesov in tveganje za zaupanje javnostiKot okrožni državni tožilec bi lahko kandidat lahko sprožal postopke proti osebam ali institucijam, ki jih je kot član nadzornega odbora pravzaprav nadziral. Ta dvojna vloga ustvarja realno tveganje za konflikt interesov in lahko resno zniža zaupanje javnosti v nepristranskost tožilstva.Prav tu se kaže, zakaj ni dovolj le formalno izpolnjevanje pogojev, temveč je ključna skladnost z duhom zakona. Zakon o državnem tožilstvu govori o nezdružljivosti določenih funkcij zaradi vpliva na nepristranskost, Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije pa zahteva transparentnost in odpravo konfliktov interesov.Zakon o lokalni samoupravi jasno določa, da so organi občine župan, občinski svet in nadzorni odbor . Ker občinski svet imenuje člane nadzornega odbora, je ta funkcija politično določena in ni povsem ločena od političnega okolja.Glede na to, da kandidat še vedno opravlja funkcijo nadzornika občine, ki je v neposredni pristojnosti okrožnega tožilstva, je njegova nepristranskost lahko upravičeno vprašljiva. Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice jasno zahteva izključitev tudi samega videza konflikta interesov, saj je zaupanje javnosti v pravosodni sistem prav tako dragoceno kot nepristranskost.Kombinacija politične funkcije nadzornika občine, prehoda iz represivne inšpekcijske vloge in imenovanja na tožilsko mesto, ki nadzira isto občino, odpira veliko pravno in etično dilemo.Pred potrditvijo kandidata bi se morali člani Državnega tožilskega sveta vprašati, ali je kandidat pred začetkom postopka vsaj podal podpisano odstopno izjavo kot član nadzornega odbora. S tem bi izničil morebitno politično "okuženost" svojega novega položaja.A tega ni storil. Zakaj? Zakaj vztraja pri funkciji, ki mu prinaša le simbolično plačilo, a ga hkrati lahko izpostavi političnim vplivom, ki ogrožajo njegovo nepristranskost kot okrožnega tožilca?Tukaj vidite, da je bil petega junija 2025 Marko Masleša predstavljen kot novi okrožni tožilec v Kopru. Foto: Posnetek zaslona- Vrhovno državno tožilstvoPresenečenje! S takšnim življenjepisom je bil za mesto okrožnega tožilca v Kopru izbran Marko Masleša. sin nekdanjega predsednika Vrhovnega sodišča Branka Masleše!In zdaj najbolj šokanten del zgodbe. Kandidat, ki je kljub vsemu dobil podporo Državnega tožilskega sveta in bil imenovan za okrožnega tožilca v Kopru, ni kdo drug kot Marko Masleša, sin nekdanjega predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Branka Masleše.Marko Masleša kot višji inšpektor zaposlen na Uradu za preprečevanje pranje denarja. (Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv)Od sredine junija 2023 je bil Masleša zaposlen kot višji inšpektor na Uradu za preprečevanje pranja denarja, hkrati pa opravlja funkcijo člana nadzornega odbora Občine Ankaran, ki spada pod jurisdikcijo tožilstva v Kopru. Leta 2023 je celo vložil tožbo na upravno sodišče v Novi Gorici, ker ni bil zadovoljen z izbiro postopka za predsednika nadzornega odbora Občine Ankaran.Zapis na spletni strani Občine Ankaran, da Marko Masleša še vedno deluje kot član nadzornega odbora občine Ankaran. (Foto: Posnetek zaslona- Občina Ankaran)Postkomunistični vplivi in "zlata deca" nekdanjega režima še vedno držijo pomembne položaje v ključnih institucijah pravne države. Kaj zdaj? Ali si res želimo, da se takšne povezave in konflikti interesov pojavljajo v naših pravosodnih institucijah? Ali bomo pristali na izgovore in nevidne povezave ali bomo zahtevali odgovornost in transparentnost?Zaupanje javnosti v pravosodje ni samoumevno – pravosodni organi morajo biti svetišče nepristranskosti in ne teren političnih vplivov. To je bistvo, ki ga ta primer še enkrat jasno osvetljuje.Branko Masleša, nekdanji predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in oče Marka Masleše. (Foto: Prava.si)Če želite spremljati takšne zgodbe in podpirati neodvisno novinarstvo, nas podprite: Prava.si | TRR: SI56 0234 0174 2349 707Luka Perš

V našem mediju Prava smo objavili članek z naslovom [EKSKLUZIVNO]Andrej Ribič slovenske davkoplačevalce oškodoval za 30 MILIJONOV EVROV?? To nam je razkril ŽVIŽGAČ IZ STELKOMA!. V njem smo razkrili insajderske informacije žvižgača iz družbe Stelkom, kako je potekalo sistematično oškodovanje para državnega podjetja zaradi poslov z IRU pogodbami na področju koriščenja kablov za nemoteno delovanje dejavnosti telekomunikacijskih podjetjih. V svoji izpovedi je zelo močno obremenil Andreja Ribiča, ko je še bil predsednik uprave Elektro Ljubljana. Med drugim mu je očital, da je posredno oziroma neposredno soodgovoren za 30 milijonov evrov škode na račun slovenskih davkoplačevalcev. Zato smo se odločili, da se lotimo obširne finančne analize in preiskave s pomočjo letnih finančnih poročil Elektra Ljubljane, Elesa in bilanc družbe Stelkom. Kot smo ugotovili, sodeč po javno dostopnih podatkih je bil Andrej Ribič skoraj desetletje v dvojni funkciji predsednika uprave Elektra Ljubljana in predsednika oziroma člana nadzornega sveta družbe Stelkom. Tako je realno skoraj deset let Ribič imel pred sabo vse ključne poslovne podatke. Kako je prišel žvižgač do ugotovitev, da bi lahko Andrej Ribič nosil vsaj politično, moralno in etično odgovornost, se skriva v množici številk in računovodskih izkazov. Kot boste videli, tudi javno objavljeni finančni podatki nakazujejo, da je prišlo do oškodovanja družbe Stelkom v preteklosti med 15 do 30 milijonov evrov. Sodeč po dokumentaciji, bi morali nemudoma ukrepati na Finančni upravi Republike Slovenije, Računsko sodišče Republike Slovenije in Komisija za nadzor javnih financ. Spoštovani državljani, spoštovani strokovnjaki za računovodske finančne izkaze, vabimo vas, da se sami poigrate s številkami. Stavimo simbolni evro, da boste prišli do podobnih zaključkov kot nam jih je zaupal žvižgač in avtor tega članka. Vabimo vas, da si pozorno preberete dvajset sledi zapisanih skozi poglavja, kako smo razkrili sporno dvojno vlogo Andreja Ribiča ob domnevnem oškodovanju slovenskega proračuna v višini med 15 do 30 milijonov evrov!???1. poglavje: Ko se oglasi žvižgačV uredništvo Prava.si smo prejeli dva dokumenta. Prvi je pogodba o uporabi optičnega voda med BTC in WTC iz leta 2005, ki jo je podpisal Elektro Ljubljana s ponudnikom kablov. Drugi je interni izpis vseh kablov po Ljubljani, ki jih uporablja podjetje Stelkom d.o.o. Dokumenta je dostavil žvižgač v Stelkomu. Zatrjeval je, da je javna infrastruktura dolga leta tržena brez povratka koristi državi. Trdil je, da je bil sistem viden, znan in zavestno ignoriran.Foto: Prava.si2. poglavje: Dvojna vloga Andreja RibičaOd 23. februarja 2010 do novembra 2021 je bil Andrej Ribič predsednik uprave Elektro Ljubljana. Istočasno je bil od leta 2012 oziroma 2013 dalje tudi predsednik nadzornega sveta podjetja Stelkom. Elektro Ljubljana je bila večinska ustanoviteljica Stelkoma. To pomeni, da je Ribič nadzoroval podjetje, ki je tržilo infrastrukturo podjetja, ki ga je sam vodil. Sistem brez zavor.Tukaj lahko vidite, kdaj je bil Andrej Ribič predsednik uprave Elektro Ljubljana. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)Tukaj se jasno vidi, kdaj je bil Andrej Ribič v nadzornem svetu družbe Stelkom. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)3. poglavje: Prihodki, ki niso nikoli vrnjeniFinančna poročila podjetja Stelkom kažejo, da je med letoma 2011 in 2024 ustvarilo povprečno 7,8 milijona evrov prihodkov letno. V enakem obdobju v bilancah Elektra Ljubljana ni zaslediti nobenih prihodkov, ki bi izhajali iz najema kablov, infrastrukture ali uporabe optičnega omrežja. Kar je Stelkom pridobil, je tam tudi ostalo.Bilance poslovnih izzidov med leti 2011-2014 družbe Stelkom. (Foto: E-bonitete)4. poglavje: Sledi amortizacijeStelkom je v obdobju 2011 do 2024 vsako leto amortiziral osnovna sredstva v vrednosti od 400.000 do 1.000.000 evrov. V vseh bilancah je prikazano več kot 11 milijonov evrov kumulativne amortizacije. Vendar nikjer ni zabeleženo, da bi ta sredstva pridobili z investicijo, leasingom ali odkupi. Kar pomeni, da amortizirajo infrastrukturo, ki je formalno nikoli niso kupili. Lahko sumimo, da je infrastruktura najeta, a brez nadomestila kažejo naši indici v obširni preiskavi.Bilanca stanja družbe Stelkom v letih 2013-2017. (Foto: E-bonitete)5. poglavje: Prikrivanje skozi zabilančna sredstvaMed letoma 2011 in 2015 so v bilancah Stelkoma navedena zabilančna sredstva. Gre za pogodbe ali pravice, ki niso lastništvo, a imajo uporabno vrednost. Višine se gibljejo med 1,2 milijona in 200.000 evrov. Več finančnih analitikov je potrdilo, da gre skoraj gotovo za dolgoročne pogodbe IRU, ki bi morale imeti tudi protiknjižno postavko – denarno nadomestilo lastniku infrastrukture. Vendar se tega v javno dostopnih finančnih podatkih ne opazi.Izkazi poslovne izzida družbe Stelkom v letih 2013-2017. (Foto: E-bonitete)6. poglavje: Stroški storitev brez pojasnilaV istem obdobju je podjetje Stelkom izkazovalo med 2,5 in 3,5 milijona evrov stroškov storitev letno. Skupaj več kot 40 milijonov evrov v desetih letih. V poročilih ni navedeno, komu so bile storitve plačane. V nobenem primeru to niso bila podjetja, ki so zgradila kablovod. Sredstva so torej domnevno odtekala iz sistema, ne da bi bilo javnosti znano kam.Računovodski izkazalniki družbe Stelkom v letih 2013-2017. (Foto: Posnetek zaslona-E-bonitete)7. poglavje: Denarni tok – denar je bilDenarni tok iz poslovanja je bil med 2020 in 2022 vsako leto pozitiven in je presegal milijon evrov. Podjetje je imelo na voljo realni denar, ki pa ga ni investiralo nazaj v infrastrukturo, ni ga izplačalo kot nadomestilo Elektru Ljubljana, niti ni zmanjševalo dolga. Namesto tega se je stanje denarja zmanjševalo, dolgoročni cilji pa so izginjali.Denarni tok družbe Stelkom. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)8. poglavje: Plačilna disciplina, ki je niV letu 2024 ima Stelkom bonitetno oceno 2 – kar pomeni visoko tveganje, zamude plačil nad 120 dni in potencialne insolvenčne nevarnosti. Iz podjetja, ki je desetletje ustvarjalo milijonske prihodke in je amortiziralo kablovod, je ostala lupina z blokiranimi računi in neporavnanimi obveznostmi.Ocena družbe Stelkom na spletni strani e-bonitete. (Foto: Posnetek zaslona-E-bonitete)9. poglavje: Zamenjava lastništva – zadnji maneverLeta 2022 je lastništvo Stelkoma prešlo iz lasti Elektra Ljubljana v zasebne roke. Novi lastnik je postal Metrima d.o.o. Po tem datumu se je poslovanje poslabšalo. Dobri denarni tokovi so usahnili. Povezava med kabli in javno infrastrukturo je bila pretrgana. Pred tem pa je sistem deloval skoraj dve desetletji. Vse kaže, da se naši sumi iz napisane trilogije Stelkom uresničujejo. Foto: Prava.si10. poglavje: Vse poti vodijo k odgovornostiAndrej Ribič je imel kot predsednik uprave Elektra Ljubljana (2010–2021) in kot predsednik nadzornega sveta Stelkoma (od 2012/2013 dalje) neposreden in stalen vpogled v pogodbe, bilance in finančne tokove.Ni sklenil tržne pogodbe o oddaji infrastrukture. Ni zahteval nadomestil. Ni ustavil sistema. Namesto tega je vodil in nadzoroval entitete, ki so omogočale prikrito trženje javnih sredstev brez vračila. Tudi mi smo mislili, da žvižgač pretirava z oceno oškodovanja slovenskega proračuna. Vendar smo tudi sami ugotovili, da je lahko skozi dolgoletno delovanje Stelkoma v teh letih zaradi sistematičnega delovanja lastnikov se povzročila domnevna škoda v višini 25 do 30 milijonov evrov.Foto: ChatGPT11. poglavje: Kako so kabli izginili iz bilancKo v bilancah ni investicije, ni nakupa, ni leasinga, ni dolgoročnega najema, a so osnovna sredstva amortizirana, pomeni to le eno: kabli, ki jih Stelkom uporablja, niso nikoli bili njihovi. A vendar so jih računovodsko pripoznali kot del svoje dejavnosti. S tem so ustvarjali prihodke na podlagi infrastrukture, ki je ostala v lasti drugega podjetja. V tem primeru Ribečevi Elektro Ljubljana.IRU pogodba sklenjena s strani Elektra Ljubljana v letu 2005. (Foto: Bralec Prava.si)12. poglavje: Pravni manever, imenovan IRUPogodba iz leta 2005 dokazuje uporabo infrastrukture brez formalnega prenosa lastništva. Takšna pravica uporabe se imenuje IRU. Računovodsko je takšna pravica vedno dvostranska: uporabnik jo mora pripoznati kot dolgoročni dolg, lastnik pa kot dolgoročni prihodek. Stelkom jo je pripoznal. Elektro Ljubljana nikoli. Kar pomeni, da nikoli ni dobil nadomestila.Foto: Bralec Prava.si13. poglavje: Kdo je zares plačeval? Nihče.Med pregledom finančnih poročilih Elektra Ljubljana ni zaznati prihodkov iz najema kablovodov, je edina logična razlaga, da se sistem nikoli ni obravnaval tržno. Ni bilo nadomestil. Ni bilo ocene tržne vrednosti. Ni bilo knjigovodskega vračanja investicije. Država je investicijo pokrila. Izvajal jo je Stelkom. Dobiček je bil njegov.Bilanca stanja družbe Stelkom v letih 2017-2021. (Foto: Posnetek zaslona-E-bonitete)14. poglavje: Plačila, ki izginejo v storitveVsako leto so iz podjetja Stelkom izginili milijoni evrov pod postavko "stroški storitev". Teh storitev ni moč povezati z investicijami, s kabli, niti z infrastrukturo. Gre za operativne izdatke, ki so najverjetneje služili kot notranji prevzemi vrednosti. Denar je krožil znotraj sistema, lastnik infrastrukture pa ni dobil ničesar.15. poglavje: Finančna analiza – kako do 30 milijonov?Povprečna letna vrednost uporabe infrastrukture bi morala znašati vsaj 1,6 milijona evrov. Toliko znaša 20 % tržna vrednost prihodkov Stelkoma (okrog 8 milijonov letno). V 15 letih to znese najmanj 24 milijonov. Ob dodatnih stroških amortizacije, zabilančnih sredstev in neknjiženih obveznosti se končna ocena ustavi med 25 in 30 milijoni evrov. Po mnenju več neodvisnih davčnih in računovodskih strokovnjakov gre za jasen primer prikritih prihodkov, ki bi morali biti knjigovodsko izkazani in davčno obravnavani. Če podjetje trži nekaj, kar ni v njegovi lasti, in s tem ustvarja dohodek, mora obstajati pogodben odnos in tok denarja nazaj do lastnika. Če tega ni, obstaja resna verjetnost oškodovanja.Računovodski kazalniki družbe Stelkom v letih 2017-2021. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)16. poglavje: Zakaj ni nihče ukrepal?Ker je imel Andrej Ribič funkcijo predsednika uprave Elektra Ljubljana od februarja 2010 do novembra 2021 in od leta 2012/2013 dalje tudi funkcijo predsednika nadzornega sveta Stelkoma, je bila vsakršna notranja opozorila ali zahteva po pogodbeni poravnavi vnaprej izničena. Nihče v sistemu ni imel motivacije, da to popravi. Ribič bi moral sam sprožiti revizijo. Pa je ni.Foto: Prava.si17. poglavje: Časovna linija prikrivanjaOd leta 2005 do 2022 ni bilo nobene pogodbe, ki bi urejala plačila za uporabo kablov. V bilancah Elektra Ljubljana se to nikoli ne odraža. Po letu 2022, ko je Stelkom prešel v zasebne roke, se sistem zlomi. Povezave se pretrgajo. Bonitetne ocene padejo. Denarni tok izgine. A pred tem je sistem tiho deloval skoraj dve desetletji.Foto: Prava.si18. poglavje: Revizorji, ki so molčaliVsako leto so tako Stelkom kot Elektro Ljubljana oddajali letna poročila z mnenji pooblaščenih revizorjev. Nobeden izmed njih ni opozoril na neobstoječe prihodke iz uporabe infrastrukture, na odsotnost nadomestil, na zabilančna sredstva brez ustreznega prihodka. Kar pomeni, da je sistem imel tudi računovodsko tišino.19. poglavje: Številke, ki dokončno potrjujejo naše domnevne sumeNa podlagi javno dostopnih finančnih poročil družbe Stelkom d.o.o. za obdobje od leta 2011 do 2021 je razvidno, da je podjetje ustvarjalo povprečno med 7 in 8 milijonov evrov letnih prihodkov. Istočasno je vsako leto izkazovalo amortizacijo osnovnih sredstev v vrednosti med 580.000 in 850.000 evrov.Ti zneski se neposredno nanašajo na uporabo fizične infrastrukture – kablovodov in optičnih povezav, ki jih podjetje formalno ni nikoli kupilo, pač pa je temeljilo na dolgoročnih pravicah uporabe.V ključnih letih, kot so 2012, 2013 in 2014, se v bilancah pojavljajo tudi zabilančna sredstva v višini med 900.000 in 1.200.000 evrov. Gre za obveznosti, ki niso del aktivnega knjigovodstva, temveč izhajajo iz t. i. pravice do uporabe – pogodbeno razmerje znano kot IRU. To pomeni, da je Stelkom lahko tržil infrastrukturo, ne da bi jo imel v lasti, a bi moral za to lastniku – v tem primeru Elektru Ljubljana – plačevati nadomestilo. Tega v nobenem trenutku ni zaznati v prihodkovnih izkazih Elektra Ljubljana.V letih, ko so ti prihodki iz uporabe kablov najvišji, so v bilancah Elektra Ljubljana ti prihodki enostavno izginili. V bilancah ni zaslediti nobene postavke, ki bi potrjevala, da je za uporabo lastne infrastrukture Elektro Ljubljana prejemal denarno nadomestilo.Izračunano po konzervativnem modelu, bi moral Elektro Ljubljana letno prejeti med 1,5 in 2 milijona evrov. V desetih letih to znaša najmanj 15 do 20 milijonov evrov. Skupaj z amortizacijo, prikritimi terjatvami in izločenimi prihodki se številka povzpne nad 25 milijonov evrov.Pomemben dokaz predstavlja tudi sprememba lastništva v letu 2022, ko je podjetje Stelkom iz rok Elektra Ljubljana prešlo v zasebno last. Po tem trenutku se v poročilih Stelkoma začnejo kazati negativni denarni tokovi, bonitetne ocene podjetja padejo, plačilna sposobnost upade, struktura odhodkov se poruši.Ta prelomnica jasno kaže, da je bil poslovni model dolgoročno nevzdržen in da je lahko deloval le ob institucionalni podpori, ki jo je omogočal nadzorni odnos Elektra Ljubljana kot ustanovitelja in nadzornika.Najpomembnejša ugotovitev pa izhaja iz neposredne časovne povezave med funkcijo Andreja Ribiča kot predsednika uprave Elektra Ljubljana od leta 2010 do 2021 in njegovim istočasnim nadzorom nad Stelkomom, kjer je zasedal mesto predsednika nadzornega sveta od leta 2012/13 dalje.Ribič je torej skoraj desetletje sedel na obeh straneh pogodbenega razmerja: bil je odgovoren za zaščito državne infrastrukture in hkrati za nadzor podjetja, ki jo je tržilo brez kompenzacije.Če bi bil sistem zasnovan po tržnih načelih, bi morala obstajati pogodba, ki določa ceno uporabe, obračun IRU pravic, nadomestilo amortizacije in tok denarja med uporabnikom in lastnikom infrastrukture.Ker vsega tega v bilancah ni, je mogoče govoriti o sistemski finančni vrzeli, katere vrednost presega 25 milijonov evrov. In to ni več zgolj strokovna ocena – to je izračun, podprt z dokumenti, številkami in knjigovodskimi dejstvi.20. poglavje: Dokazano. Sistem je obstajalKo raziskuješ komunikacijske vode, pričakuješ, da bo država imela celovito evidenco, kdo uporablja fizično infrastrukturo, po kakšnih pogodbah in s kakšnim nadomestilom. A takega registra v Sloveniji ni. Ne GURS, ne AKOS, ne SODO, ne ELES ne vodijo javno dostopnega katastra optičnih kablov, kjer bi bilo mogoče pregledno razbrati, katero podjetje ima pravico uporabe določenega voda in ali za to plačuje.Obstajajo delni sloji na geoportalih, kot sta Prostor.si in Geoportal AKOS, kjer je mogoče na zemljevidu vizualizirati dele pasivne infrastrukture. A ti sloji so nepopolni, ne vsebujejo informacij o pogodbah, ne prikazujejo IRU dogovorov in ne omogočajo identifikacije finančnih tokov, ki bi jih moral prejemati lastnik infrastrukture.To pomeni, da uporabniki kablov lahko dejansko poslujejo, tržijo in ustvarjajo prihodke iz državne infrastrukture – brez kakršnekoli centralne evidence, brez javne preglednosti in brez opozorila. Z drugimi besedami: kar ni vpisano, lahko obstaja. Lahko se trži. Lahko ustvarja milijonske prihodke. In lahko izgine – brez sledi.Ta sistemski vakuum je v Sloveniji omogočil, da je podjetje, kot je Stelkom, lahko tržilo državne kable brez dokumentiranega vračila koristi lastniku – ker ni bilo nadzora. Ker ni bilo registra. Ker je obstajal sistem, ki se je zanašal na to, da nihče ne bo vprašal, kdo so pravi lastniki in ali je infrastruktura res prodana – ali pa le brezplačno uporabljena.Po vseh analiziranih dokumentih, bilancah, pogodbah in finančnih tokovih je jasno: obstajal je sistem, ki je skoraj dve desetletji tržil javno infrastrukturo, ne da bi njen lastnik dobil plačano. Andrej Ribič je bil na obeh straneh sistema. Ni ukrepal. Ni zahteval plačila. Ni zavaroval javnega interesa. Država je izgubila desetine milijonov evrov.Na vrsti so ustrezno usposobljeni strokovni neodvisni organi, da na podlagi javno dostopnih podatkov sprožijo ustrezne postopke in ukrepajo skladu s svojimi pristojnostmi zapisano v slovenski zakonodaji.Luka Perš

Pojavljajo se resni indici in sumi, da gre v resnici za odličen poslovni projekt srbskega-ameriškega poslovneža Milana Mandarića. Ta naj bi skupaj z Bržanom načrtoval gradnjo tako imenovane Bržanove arhitekturne mojstrovine. Poleg dvigala naj bi bil Mandarić že dogovorjen z ukrajinskimi investitorji, ki naj bi zgradili hotel v vrednosti 150 milijonov evrov. V članku pojasnjujemo tudi nekaj tehtnih tehničnih pomislekov glede izvedljivosti in smiselnosti tega projekta. A to je šele začetek – zgodbo bomo pri našem mediju spremljali zelo natančno. Spoštovani župan Kopra Aleš Bržan, če bo kdo razkril morebitne finančne povezave, bomo to zagotovo mi. Zato vam iskreno svetujemo, da še enkrat temeljito premislite, ali je smiselno projekt nadaljevati.V preteklosti je tesno sodelovanje med Bržanom in Mandarićem razkril Boštjan Aver, nekdanji svetovalec srbskega-ameriškega poslovneža. V primeru Bržanovega dvigala bi morali občani Kopra nujno reagirati in zahtevati občinski referendum. Si res želijo dopustiti tako potraten in sporen projekt?V našem članku z naslovom OBALA, ALI IMATE TEŽAVO LEGALNO PRIPELJATI IZ TUJINE 140 MILIJONOV DOLARJEV V SLOVENIJO! TO JE EDINI DENAR, KI JE OSTAL!!! smo zapisali:"Slovenija ni žrtev tako imenovanih levih in desnih političnih polov, temveč konkretnih posameznikov z Obale, na katere smo že večkrat opozorili v naših člankih. Gre za popolno ugrabitev države – obalni dnevni migranti v Ljubljani imajo pod nadzorom vse ključne institucije. Težava je, da jih je Žugelj dobesedno razkrinkal, kar je tudi sam poudaril v izjavi. Spoštovana Obala, ali res imate težavo legalno prenesti 140 milijonov dolarjev v Slovenijo? Si zato želite novo Adrio? Kaj pa zakon o tonaži? Stadina, kaj to pomeni?"Foto: Prava.siKot boste opazili v nadaljevanju članka, naj bi ukrajinski investitorji res nameravali zgraditi hotel za 150 milijonov evrov. 140? 150? Dve številki, ki se pojavljata skoraj simetrično in – kot se pogosto zgodi – bo zgodba najverjetneje zaključena z implozijo.V nadaljevanju članka bomo razkrili tehnične spornosti projekta, vse ključne politične akterje, ki kažejo največji interes za izvedbo, in zakaj bi moral biti projekt nemudoma ustavljen. Gremo lepo po vrsti...Projekt mobilne povezave med Žusterno in Markovcem v Kopru, v katerega je vključeno dvigalo v stebru z razgledno ploščadjo in viaduktom za kolesarje in pešce, od svojega nastanka dalje razburja javnost zaradi dvomov o smiselnosti takšne astronomske investicije.Potem ko je bil aprila 2025 na seji občinskega sveta predlog župana Aleša Bržana zavrnjen zaradi resnih pomislekov glede varnosti, vplivov na okolje in nejasnih stroškov, je bil projekt maja na presenečenje mnogih potrjen.Župan MO Koper in eden ključnih pobudnikov spornega projekta Aleš Bržan. (Foto: Posnetek zaslona- Obrazi slovenskih pokrajin)Vendar ne zaradi spremenjene vsebine, saj je dokumentacija ostala skorajda identična, temveč zaradi političnega obrata dveh svetnikov. Kaj se je torej zgodilo? In čemu služi projekt, ki naj bi premostil nekaj deset metrov višinske razlike, a je vreden skoraj deset milijonov evrov – do konca gradnje pa se bo, tako kot se to redno dogaja, skoraj zagotovo še bistveno podražil?Kot je znano, na dogajanje v koprski občini poleg župana Aleša Bržana vplivata še dva vplivna lokalna politika in podžupana – advokat Janez Starman in Mateja Hrvatin Kozlovič, sicer prijateljica bolj znane Tamare Kozlovič, bivše direktorice občinske uprave. Slednja je bila na listi Gibanja Svoboda leta 2022 izvoljena v Državni zbor, pred tem pa so se pojavljali zapisi o ljubezenski telenoveli med njo in Bržanom; nekateri so celo namigovali, da bi bil zakon Bržana resno ogrožen, če Kozlovičeva ne bi odšla v Ljubljano je poročal naš medij Prava.Foto: Prava.siČeprav so mestni svetniki gradnjo dvigala sprva zavrnili zaradi številnih pomislekov, so ga na zadnji seji maja letos potrdili. A dokument, ki so ga znova prejeli v odločanje, smo natančno pregledali in ugotovili, da ne prinaša bistvenih vsebinskih sprememb. Kaj se je torej spremenilo? Nič.Vmes sta se »zgodila« dva mestna svetnika, ki sta mnenje brez pojasnila spremenila. Je v ozadju politična korupcija????, se mnogi sprašujejo.Vsebina projekta: dvigalo, viadukt in gostinski objektKot je razvidno iz gradiva, investicija obsega viadukt z dvigalom in razgledno ploščadjo, dve nadkriti kolesarnici, gostinski objekt in sanitarije, oporni zid in zunanjo ureditev, urbano opremo (klopi, osvetlitev, koši), priključitev na vodovodno, elektro in telekomunikacijsko omrežje ter pešpoti, kolesarske steze in preureditev parkirišča pri OŠ Antona Ukmarja na Markovcu. Kot piše, bo dvigalo omogočilo »vzpostavitev nove in funkcionalno prijaznejše povezave« med Markovim hribom, Semedelo in obalnim območjem z mestnim središčem, projekt bo prispeval tudi k spodbujanju »pešačenja kot pomembnega potovalnega načina« ter izboljšanju kakovosti zraka in znižanju toplogrednih izpustov.Podžupanja MO Koper Mateja Hrvatin Kozlovič, prijateljica poslanke Gibanje Svoboda Tamare Kozlovič, nekdanje direktorice občinske uprave v prejšnjem mandatu pri sedanjem županu Bržanu. (Foto: Posnetek zaslona- Občina Koper)Prometni in prostorski posegi: manj parkirišč, zožene cesteObmočje gradnje leži v pobočju klifa in na delu obalne izravnave med Semedelo in Žusterno. Zgornja vstopno-izstopna ploščad je predvidena na nivoju zgornje ureditve na Markovcu, nekoliko pod nivojem »Kroga«.V sklopu projekta je predvidena vzpostavitev 300 metrov dolge kolesarske povezave in nove kolesarske površine. Prostor za umestitev kolesarske steze se želi pridobiti na račun preureditve obstoječega parkirišča pri osnovni šoli, tako da se bo del parkirnih mest za avtomobile – kjer zdaj parkirajo predvsem starši, ko oddajo svoje otroke v vrtec in šolo – preprosto ukinil. Dvom mnogih pa vzbuja tudi načrt, da naj bi se na račun nove kolesarske poti zožala obstoječa cesta. »Kolesarski pas se umesti na račun zožitve lokalne ceste s sedem metrov na 5,5 metra, kar še dovoljuje zaris sredinske ločilne črte,« beremo v gradivu. Kaj bo to pomenilo za varnost prometa, ni zapisano.Prah, hrup in gradbišče tik ob šoli in vrtcuV času gradnje se pričakuje »vpliv na zrak, vodo in tla ter obremenitev območja gradnje s hrupom, vibracijami, prašenjem in osvetlitvijo«. Avtorji gradiva sicer navajajo, da se zaradi gradbenih posegov »ne pričakuje porušitve, škode ali deformacij, večjih od dopustne ravni na sosednjih hišah«. Pri tem ne posebej omenjajo, da med »sosednje hiše« sodi tudi osnovna šola, ki je tik ob predvidenem gradbišču.Zapisano je tudi, da lahko zaradi uporabe gradbene mehanizacije pride »do tresljajev oziroma vibracij«, vendar »ni mogoče predvideti ocene vplivov na sosednje objekte oziroma zemljišča, ker so ti odvisni od temeljenja teh objektov, sestave tal, kompaktnosti itd.«To torej pomeni, da investitor – občina – sploh ni predvidela, kako bodo vibracije ob gradnji dvigala v neposredni bližini osnovne šole vplivale na zgradbo, v kateri se dnevno zadržuje 900 otrok?!Hrup »ne bo čezmeren« – a zgolj ob upoštevanju naslednjih pogojev: »gradbeni stroji ne smejo obratovati sočasno«, »tovorna vozila morajo biti v času nakladanja materiala ugasnjena«, »gradbena dela lahko potekajo v dnevnem času med 6. in 18. uro«. Z drugimi besedami: gradbena dela se bodo izvajala točno v času obratovanja šole!????Kot je še mogoče razbrati iz dokumentacije, se zaradi gradbenih del pričakuje tudi povečana onesnaženost zraka, predvsem s prašnimi delci, emisije iz prometa zaradi obratovanja gradbenih strojev in prometa s tovornimi vozili. Prav tako je pričakovati nastajanje gradbenih, komunalnih in drugih odpadkov, kot tudi »manjših količin nevarnih odpadkov«.Ameriški-srbski poslovnež Milan Mandarić pričakuje, da v zameno oddajo svojega zasebnega zemljišča za graditev Bržanovega stolpa dobi vsa dovoljenja, kjer naj bi ukrajinski investitorji zgradili hotel v vrednosti 150 milijonov evrov!?? (Foto: Posnetek zaslona- Žurnal 24)Nenaden politični preobrat brez vsebinskih spremembZaradi številnih pomislekov je večina svetnikov aprila glasovala proti Bržanovemu dvigalu. To je bil tudi prvi poraz župana v njegovem mandatu. A če je kdo mislil, da je s tem njegovih sanj o dvigalu konec, se je uštel.Sledila je ponovna uvrstitev dvigala na sejo mestnega sveta; o njem so svetniki glasovali 22. maja ter ga potrdili. So jih prepričali novi argumenti? Poglejmo, če je prišlo v novem gradivu do kakšnih sprememb. Dokumenta sta praktično enaka. Kaj se je torej zgodilo?Občinska svetnica italijanske narodnostne skupnosti v MOK Roberta Vincoletto. (Foto: Posnetek zaslona- Cancapodistria.si)Po poročanju nekaterih medijev sta se »zgodila« dva mestna svetnika – oziroma svetnica in svetnik – ki sta nenadoma spremenila mnenje. Pred sejo so zaokrožile govorice o izsiljevanju svetnice italijanske narodne skupnosti Roberte Vincoletto, ki naj bi ji Bržan neposredno pogojeval glas za dvigalo z usodo italijanskega vrtca v Hrvatinih. Če to drži, gre za prvovrstni primer politične korupcije.Za obrat je poskrbel tudi svetnik Levice Alan Medveš, ki je pri prvem glasovanju glasno nasprotoval dvigalu, a si je v drugem poskusu očitno premislil – spremembe svojega stališča na seji mestnega sveta ni pojasnil. Morda bo razloge pokazal čas, ko bo vidno, ali je bila v ozadju tudi pri Medvešu kakšna politična »kupčija« z Bržanom.Občinski svetnik v MO Koper Alan Medveš. (Foto: Posnetek zaslona- Nova24tv, STA)Iz državnega na zasebno zemljišče – ali kdo je v resnici zmagovalec?Vendar pa tehnične posebnosti Bržanove investicije v dvigalo niso edino, kar razburja javnost. Razprava v mestnem svetu je namreč razkrila, da je bilo dvigalo brez vednosti občinskih svetnikov premeščeno s prvotne lokacije na državnem zemljišču na zasebno parcelo v lasti Milana Mandarića, srbsko-ameriškega poslovneža, ki je bil z Bržanom povezan že v preteklosti.Zakaj se bo dvigalo gradilo na privatnem zemljišču Mandarića in ne na državnem zemljišču, kot je bil planiran t. i. Fuksasov stolp, ki ga je načrtoval bivši župan Boris Popovič leta 2018, ni jasno.Tega tudi občinski svetniki niso izvedeli. Ne ve se niti, kako bo koprska občina pridobila pravico do gradnje na Mandarićevem zemljišču in pod kakšnimi pogoji bo Mandarić občini omogočil stavbno pravico. Kakšni dogovori so v ozadju, v tem trenutku nihče ne ve.Vendar pa se ve, da Mandarić namerava na svojem zemljišču na koprskem klifu graditi hotel. Mandarić naj bi preostanek zemljišča prodajal ukrajinskim investitorjem za tri milijone evrov. Ti naj bi tam zgradili luksuzni hotel s petimi zvezdicami, vreden 150 milijonov evrov.Če se projekt uresniči, bi lahko del občinske plaže postal zasebna hotelska plaža, pridobljena prek koncesije – čeprav je bila ta plaža urejena z javnim denarjem.Koliko bo bližina dvigala z vso infrastrukturo vplivala na povečanje vrednosti njegovega zemljišča, ostaja vprašanje, na katerega si bodo v Kopru prej ali slej morali odgovoriti prav tisti svetniki, ki so glasovali za to – za mnoge zelo sporno – investicijo.Mandarić, luksuzni hotel in stari znanciPrav v času odločanja o dvigalu so se pojavili tudi medijski zapisi, povezani s spremembo občinskega prostorskega načrta (OPPN) parka ob Ferrarski ulici, ki jo je omogočil župan Bržan in njegova večina v mestnem svetu po izvolitvi. Ta sprememba je omogočila gradnjo stanovanjske soseske prav Mandariću.O tem je javno spregovorila tudi priča, ki trdi, da je Mandarić Bržanovo kampanjo financiral z 30.000 evri gotovine – 15.000 evrov naj bi članu Bržanove ekipe izročila prav omenjena priča, bivši Mandarićev svetovalec Boštjan Aver. Tudi teh informacij Bržan na seji ni pojasnil – raje je prst usmeril v bivšega župana Popoviča.Janez Starman, sedanji nepoklicni podžupan mestne občine Koper Janez Starman, pred leti tudi skupni kandidat za župana Kopra strank levega političnega pola. Sedaj pa opravlja funkcijo predsednika Odvetniške zbornice Slovenije. (Foto: Posnetek zaslona- 24ur)Simbol nepreglednosti, ki kliče po odgovorihV ozadju Bržanove investicije v dvigalo na Markovec so torej ene in iste politično-poslovne povezave. Mandarić je bil z Bržanom povezan že v preteklosti, zdaj pa se ponovno pojavlja v povezavi z enim največjih občinskih gradbenih projektov. Obenem pa anonimka, ki opozarja na sum koruptivnih poslov iz časa Bržanove kampanje, ostaja nepojasnjena. Investicija v 10-milijonsko dvigalo je, še preden se je začela gradnja, obremenjena s sumom koruptivnosti in nepreglednosti, ki kliče po odgovorih – ne le zaradi višine zneska, temveč predvsem zaradi vzorcev političnih spreg, ki se ponavljajo.Ko se isti obrazi pojavljajo v milijonskih projektih, brez jasne razmejitve med javnim interesom in zasebnimi koristmi, postane tudi dvigalo več kot zgolj infrastrukturni projekt – postane metafora politične vzpenjače, ki se napaja iz javnih sredstev in pelje v labirint s sumom korupcije obremenjenih povezav.Luka Perš

Notranji vir iz paradržavne družbe Stelkom razkriva, da je bil Stelkom v preteklosti oškodovan za vsaj 30 milijonov evrov zaradi podpisanih IRU pogodb Elektra Ljubljana z drugimi poslovnimi subjekti. Žvižgač zatrjuje, da je imel v preteklosti dostop do vseh poslovnih in finančnih podatkov družbe. Za svoje besede ima tudi dokumente, ki potrjujejo njegove besede. Na kak način se je dogajalo oškodovanje slovenskega proračuna? Elektro Ljubljana ima položenih 2000 kilometrov kablov v kanalizacijskem sistemu na širšem območju okolice Ljubljane. Na podlagi IRU pogodb tako dobi v last infrastrukturo najemnik. Vendar ves čas mu sistem vzdržuje država, v tem primeru v ta namen ustanovljena družba s strani večjih državnih podjetjih s sektorja električne energije Stelkom. Vendar težava nastopi, ko se pogodbe iztečejo in najemnik še vedno ostaja lastnik kabelskega omrežja. Vzdrževanje pa mu ves čas na račun slovenskih davkoplačevalcev izvaja STELKOM. Zaradi tega se je Stelkomu načrtno povzročala v preteklih letih poslovna škoda s strani državnih družb, med njimi tudi Elektra Ljubljana pod takratnim vodstvom Andreja Ribiča. Kot nam je zaupal vir, bi naj vodstvo Stelkoma razpolagalo s pravnim mnenjem pravnega strokovnjaka dr. Rajka Pirnata, ki je močno obremenjujoče za Ribiča, a je kot kaže novo vodstvo omenjeno mnenje pospravilo v predal. Kot so razkrili v medijih Požareport in Info360 postaja sodeč po objavljenih člankih v teh medijih Ribič eden najbolj vplivnih gospodarskih političnih kadrov sedanje Golobove vlade. Lahko bi zapisali, da je svoj položaj vodje volilne kampanje za parlamentarne volitve iz leta 2022 zelo dobro unovčil. Poleg tega pa mu hrbet krijeta v ozadju predsednik UEFA Aleksander Čeferin in dežurni Ribičev DARS gradbeni izvajalec- lastnik gradbenega podjetja CGP Dari Južna. Zato bomo o tem primeru zelo natančno spregovorili v obliki trilogije. V prvem delu vam razkrijemo bistvene informacije insajderja iz Stelkoma. V drugem bomo njegove besede podprli z ustrezno dokumentacijo. V tretjem delu pa se bomo predvsem spraševali o tistih, ki bi morali ukrepati, pa tega ne storijo.V preteklosti smo v našem mediju pisali o paradržavnem podjetju Stelkom. Gre za podjetje, ki so ga ustanovili državni elektrodistributerji z namenom upravljanja in trženja državne optične infrastrukture, predvsem tiste, ki poteka po elektroenergetskih trasah. Njegova naloga naj bi bila centralizirano in pregledno upravljanje z optičnimi kabli, ki jih je država gradila oziroma financirala z javnimi sredstvi.Opis paradržavne družbe Stelkom na njihovi spletni strani. (Foto: Posnetek zaslona- Stelkom)V trilogiji člankov z naslovi I. DEL STELKOM: Privatizacijska vojna med "Švicarji" in SAVA BOYS je le ponovitev scenarija iz leta 2008, II. DEL STELKOM: Kako "Švicarji" niso vedeli, da jih uničuje omrežje SAVA BOYS pod lastništvo sklada YORK, in III. DEL STELKOM: SAVA BOYS s pomočjo vzporednega podjetja v Srbiji v lasti sklada York bo uničila in privatizirala Stelkom? smo razkrivali zakulisne spopade neformalnih omrežij, ki upravljajo pomembna državna podjetja. Kljub 40-odstotnemu lastništvu Švedov v Stelkomu imajo vsaj uradno na papirju ti še vedno manjšino.Foto: Prava.siKako je Andrej Ribič v vlogi predsednika uprave Elektro Ljubljana po mnenju žvižgača s podpisanimi IRU pogodbami domnevno poskrbel za oškodovanje slovenskega proračuna?Tokrat razkrivamo novo trilogijo. V središču pozornosti je vidni predstavnik Gibanja Svoboda in predsednik uprave DARS-a Andrej Ribič. Nekdanji dolgoletni predsednik uprave Elektro Ljubljana, zdaj vidni predstavnik največje vladne stranke Gibanje Svoboda in predsednik državne družbe DARS. (Foto: Posnetek zaslona-Forbes)Naš vir iz Stelkoma, ki je imel dostop do zaupnih dokumentov, trdi, da je Elektro Ljubljana pod Ribičevim vodstvom zlorabljala svoj lastniški delež v Stelkomu za prenos stroškov na druga državna podjetja. Pri tem naj bi Elektro Ljubljana preko IRU pogodb povzročila finančno škodo državi in davkoplačevalcem.Naš vir natančno opisuje, kako je Ribič domnevno sklepanje spornih pogodb zlorabil za oškodovanje Stelkomovega poslovanja. Stelkom naj bi imel le 2,8 km lastnega omrežja, medtem ko ima Telekom 1200 km, Telemach 500 km, Elektro Ljubljana pa kar 2000 km. To bi zadoščalo za povezavo od Ljubljane do Moskve.Ključni del zgodbe so IRU pogodbe (Indefeasible Right of Use) – dolgoročne pogodbe, s katerimi najemnik pridobi nepreklicno pravico uporabe infrastrukture, pogosto za 20 let ali več. IRU pogodbe v praksi pomenijo skoraj lastniški prenos nad infrastrukturo, brez formalnega prenosa lastništva.Naš vir razlaga, da so bile IRU pogodbe sklenjene zato, da se nekateri deležniki Stelkoma ne bi več mogli umakniti z državne infrastrukture. Gre za prikrito prodajo državne infrastrukture, saj najemniki s pogodbo pridobijo možnost vknjižbe v poslovne knjige in jih lahko celo zastavijo pri bankah. Tako naj bi določene strukture dolgoročno prevzele nadzor nad kabli, ki jih nato vzdržuje država.Vir opozarja, da po preteku IRU pogodb infrastruktura ostane v uporabi najemnikov, kar pomeni trajno breme za davkoplačevalce. Kljub predpostavljeni krajši življenjski dobi, so kabli vzdržljivi tudi do 40 let. Naš vir zatrjuje, da je Ribič kot predsednik uprave Elektra Ljubljana zaradi IRU pogodb domnevno oškodoval slovenski proračun za trideset milijonov evrov. (Foto: Posnetek zaslona- Elektro Ljubljana)Ali so ustanovitelji Stelkoma pozabili, zakaj so ga ustanovili? Je Ribič povzročil 30-milijonsko oškodovanje na račun slovenskih davkoplačevalcev in družbe STELKOM? Omenjenim tezam našega vira pritrjuje tudi priznani pravnik dr. Rajko Pirnat??????Stelkom bi moral imeti ekskluzivno pravico do vzdrževanja te infrastrukture, saj je bil za to ustanovljen, vendar naj bi bila vloga podjetja postopoma razvrednotena. V naslednjih delih bomo objavili dokumentacijo iz javnega registra, ki potrjuje navedbe vira, ter prikazali pravni vidik celotnega primera. Naš vir trdi, da je država s tem sistemom oškodovana za najmanj 30 milijonov evrov, del tega škandala pa neposredno povezuje z obdobjem Ribičevega vodenja Elektro Ljubljana. Ribič naj bi nato s pomočjo političnih povezav postal predsednik uprave DARS-a, kjer je podražitev gradnje nove stavbe za 12 milijonov evrov sumljivo povezana po poročanju Požareporta z njegovim bratom Brankom Ribičem in podjetjem CGP v lasti Darija Južne.Naš vir opozarja, da so se nekateri akterji s pomočjo IRU pogodb poceni dokopali do infrastrukture, medtem ko so podjetja, kot je T-2, morala omrežje zgraditi sama. IRU pogodbe naj bi predstavljale prikrit mehanizem prodaje javne infrastrukture mimo javnih razpisov in brez transparentnosti, kar naj bi omogočili tudi nekateri ugledni pravniki. Poslovne knjige naj bi jasno pokazale na najmanj 30-milijonsko oškodovanje Stelkomovega premoženja. Podjetje je s tem postalo nekakšna "slaba banka za kable", pri čimer pa bi Stelkom moral prejemati vsaj 25-odstotno provizijo za vzdrževanje infrastrukture.V prihodnjih nadaljevanjih bomo natančneje analizirali dokumente, ki jih je na razpolago posredoval naš vir. Bralci se bodo lahko sami prepričali o teži domnevnih nepravilnosti, ki bremenijo predsednika uprave DARS-a Andreja Ribiča in njegov krog.Luka Perš

V raziskovalnem mediju #Prava smo pred meseci predstavili trilogijo o čudnem in po našem mnenju spornem nakupu stolpa v Glemu. V člankih novinarja Domovine, Nenada Glücksa, se je dodatno razkrilo, da je kot nova zastopnica švicarske družbe Fair Wage v Sloveniji zapisana Urška Zajc, soproga Luke Zajca, sorodnika in dolgoletnega sodelavca Aleksandra Čeferina, predsednika UEFA.Foto: Prava.siV člankih z naslovi Ali je bila kupnina za stolp v Glemu Čeferinovega omrežja CENA, da Čeferinu Janez Starman ne ODZVAME ODVETNIŠKE LICENCE!????, ???Zasebni biznis??? akterjev omrežja obalnega odvetnika Janeza Starmana v zadevi Glem izrabilo Čeferina za svoje parkirišče? in Kdo so ključni akterji globalistične mreže Fair Wage, ki stojijo za nakupom stolpa v Glemu?, smo predstavili ozadje mreže Fair Wage in oseb, ki jo sestavljajo.Uporabnica Fajonka je na omrežju X razkrila, da je Maja Markežič (roj. Celin) – danes vodja kadrov v SB Izola – v preteklosti delovala v Fair Wage. Njena sestra Mira Celin dela pri ILO v Ženevi in je partnerica Daniela Vaughana Whiteheada, soustanovitelja Fair Wage.Foto: Prava.siNaši viri opozarjajo: Glem ni posel Fair Wage, temveč omrežja Čeferinovih bližnjih. Ob tem ne smemo pozabiti, da zelo verjetno predsednik Odvetniške zbornice Slovenije in podžupan Mestne občine Koper domnevno varuje status mirovanja odvetniškega statusa Aleksandra Čeferina na zelo sporen način. Po mnenju novinarja Domovine Glücksa in kar smo mi ugotovili v članku z naslovom Sodba Sodišča EU razkriva: Aleksander Čeferin ??nezakonito!?? prejema milijone evrov iz lastništva odvetniške pisarne!???, da zadeva močno diši po nezakonitosti. Zato nas ne čudijo naše ugotovitve v zadevi Glem. Čas je, da se vrnemo na začetek zgodbe.Arhitekt Viljem Šantavec, lastnik podjetja Adria Domus, ki je bil po našem mnenju prisiljen prodati stolp v Glemu mestni občini Koper. (Foto: Posnetek zaslona-Archicons team)Ali je podjetje Adria Domus v lasti arhitekta Viljama Šantavca bil žrtev neformalne organizirane "kriminalne" skupine na področju pravosodja, prava, upravnih postopkov in poznavanje pridobitev zemljišč na podlagi vpisanih hipotek na zemljišča?V osrčju zgodbe o zemljišču Glem v Kopru se skriva tiha, a skrajno natančna operacija, ki je podjetje Adria Domus d.o.o., last arhitekta Viljama Šantovca, v manj kot desetih letih pripeljala od nepremičninskega nosilca strateških zemljišč v Glemu do popolne likvidacije.Prek sistematičnih vpisov hipotek, izvršb, upravnih zaustavitev projektov in naposled stečaja, se razkriva sum, da ni šlo za navadni tržni kolaps, temveč za namerno izvedeno operacijo finančnega izčrpanja.Ta operacija ima vse značilnosti t.i. organizirane neformalne mreže: skupine posameznikov, ki razpolagajo s strokovnim znanjem prava, bančništva, uprave in stečajnih mehanizmov ter ga uporabijo za prikrito razlastitev.Podjetje Adria Domus je bilo v letu 2011 še vedno lastnik večih parcel v območju Glem. To so bile ključne točke dostopa do obzidja, stolpa in notranjega kompleksa. Prvi znaki napada so se pokazali v obliki izvršbe, vpisane 7. novembra 2011, zoper podjetje, na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, opravilna številka VL 100766/2011.Zanimivo je, da izvršba ni bila sprožena na lokalnem sodišču v Kopru, temveč iz Ljubljane, kar pomeni, da je bil upnik zmožen posredovati od zunaj in hitro zagotoviti pravno bremenitev zemljišča. Ta zaznamba je ostala vpisana več kot štiri leta. To pomeni, da je bila nepremičnina več let "streljačina", kar je bilo dovolj, da so se nanjo nanizali še drugi.Temu je sledila kaskada. Med leti 2012 in 2016 je bilo v zemljiški knjigi vpisanih več kot 15 različnih hipotek in izvršb. Nekatere so bile v visoki vrednosti, kot tista banke Intesa Sanpaolo d.d. v višini 2.200.000 €, kar je bila klasična hipotekarna garancija. A še bolj sumljive so bile hipotekarne zaznambe z nižjimi zneski v korist fizičnih oseb in manjših podjetij: Serving d.o.o. (11.489 €), Iris d.o.o. (6.720 €), Branka Skrt (6.702 €), Adrijano Rustja (3.200 €), Zulkarnejn Murtezić (59.000 €), Siniša Mičović (11.300 €), pa tudi zaznambe v korist subjektov iz Ljubljane. Tak vzorec ni naključen.V sodni praksi in praksi stečajnih upraviteljev velja, da se podjetja v lasti zaželenih zemljišč pogosto bremeni z nizkimi, a številnimi terjatvami, saj s tem lastniku zmanjšujejo sposobnost upravljanja in pospešijo pogoje za stečaj.Finančna analiza podjetja v istem obdobju (na podlagi bilanc, ki jih objavljajo eBonitete) razkrije identično zgodbo. Podjetje po letu 2012 ni imelo več prihodkov. Kapital je bil v štiri letih iz pozitivnih 533.000 € izničen v −233.000 €.Foto: Posnetek zaslona- e-boniteteObveznosti do upnikov so znašale več kot 1,4 milijona evrov. Podjetje ni iskalo reprograma, ni prodajalo premoženja, niti ni zaprosilo za investicijsko pomoč. Vse to pomeni, da je bilo podjetje že v letih pred stečajem izločeno iz realne poslovne možnosti.Foto: Posnetek zaslona-E-boniteteZato nas niti ne čudi, da je bil zaradi vseh poslovnih težav, je nekdo moral sistematično prepričati Šantavca, da se je zaradi vseh težav v podjetju odločil, da bo objekt prodal Mestni občini Koper. Ampak kot je že takrat povedal Šantavec, je občina na svoje obljube pozabila.Foto: Posnetek zaslona- E-boniteteOb vseh podatkih, ki smo jih nanizali v članku sploh ne čudi, da je nekdo od zunaj zelo odlično koordinaral vse ključne akterje v tej zgodbi, da je prišel do dragocenih zemljišč v lasti Šantavca v Glemu.Foto: Posnetek zaslona-E-boniteteStečaj podjetja je bil vpisan v zemljiško knjigo 18. aprila 2017, na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. St 1333/2017. V istem dnevu je bila izbrisana lastninska pravica podjetja Adria Domus, nepremičnina pa je prešla v last Mestne občine Koper. Občina je nato po dveh letih to isto nepremičnino prodala švicarski družbi Fair Wage SA.V tem času so bile iz zemljiške knjige izbrisane vse hipoteke, vključno z milijonsko v korist banke. Ni znano, pod kakšnimi pogoji, saj cenitve niso bile javno objavljene, prav tako ni znanih podatkov o prodajnem postopku.Katarske meje zemljišč v Glemu, ki sedaj pripadajo švicarski globalistični organizaciji Fair Wage. (Foto: Bralec Prava.si)Zanimivo je, da se podoben vzorec bremenitev, zaznamb in končnega prehoda v last Fair Wage pojavi tudi pri sosednjih parcelah, ki so bile v lasti oseb, povezanih z Šantovcem. Skupna značilnost teh parcel (3084, 321/50, 2932, 2934/1) je, da so bile v letih 2017–2021 predmet stečajnih ali upravnih razlastitev, vmes vpisane na Mestno občino Koper, in na koncu prepisane na Fair Wage SA. Tudi tukaj se pojavlja vrsta istih hipotekarnih upnikov, nekateri celo z identičnimi zneski, kar dodatno potrjuje vzorec.Podoben pritisk se je v zadnjih letih začel kazati tudi pri podjetju Alfa Ars plus d.o.o., ki je želelo na območju Glem razviti dopolnilne objekte in storitvene površine. Upravna enota Koper, pod vodstvom Nataše Likar, je večkrat zavrnila zahteve za izločitev cest iz javnega dobra, četudi je bilo evidentirano, da ostala okoliška zemljišča niso v lasti občine – temveč v lasti družbe Fair Wage.Foto: Posnetek zaslona- DomovinaMedtem ko je občina pasivno sodelovala pri razlastitvi Adria Domus, aktivno zavira projekte podjetij, ki želijo uveljaviti gradbene načrte na mejnih zemljiščih, ki očitno motijo dolgoročni načrt Fair Wage.Po zakonu o finančnem poslovanju (ZFPPIPP) je stečaj dopusten, če je dolžnik trajno nelikviden. A pravna stroka opozarja, da morajo biti pri takem postopku upoštevani vsi ekonomski elementi: če ima podjetje premoženje, mora imeti možnost njegovega trženja. V tem primeru do tega ni prišlo. Še več, občina, ki je postala lastnica po stečaju, bi morala po Zakonu o stvarnem premoženju občin (ZSPDSLS-1) izvesti javni poziv, oceno vrednosti in omogočiti konkurenco. A tega ni bilo.Sodna praksa Vrhovnega sodišča (III Ips 72/2012) opozarja, da tudi formalno zakonit postopek, če je namenjen pridobitvi koristi na račun drugega, lahko pomeni zlorabo prava. Vse razpoložljive informacije kažejo na tak primer. Majhne terjatve, geografsko oddaljeni upniki, ponavljajoči se zneski, pasivnost dolžnika, tiha vloga občine, ki se pojavi kot prevzemnik zemljišč in hkrati prodajalec tujcem, vse to so znaki, da je bila tu vzpostavljena operacija, katere namen ni bil zgolj poravnava dolgov, temveč pridobitev strateških nepremičnin z minimalnimi stroški.Fotografije zemljišč sedaj v lasti švicarske globalistične organizacije Fair Wage. (Foto: Bralec Prava.si)Analitični vzorec hipotekarnih vpisov kot dokaz sistemske razgradnjeČe natančno primerjamo vseh šest zgodovinskih izpiskov parcel, ki so bile neposredno ali posredno v lasti Adria Domus in povezanih fizičnih oseb, ugotovimo:Na vseh parcelah se ponavljajo ista imena upnikov, z istimi ali skoraj identičnimi zneski. Na večini parcel so bile hipoteke in izvršbe vpisane v zelo kratkih časovnih presledkih – običajno v razponu nekaj mesecev do enega leta. Vse zaznambe so bile pred prenosom na občino izbrisane, kar pomeni, da so bile obravnavane kot „čiščenje bremen“ pred pripravo prenosa. Vrstni red vpisov in izbrisov kaže na jasen vzorec. Najprej vpis, potem vel zaznam, izbris in na koncu prenos.Občina Mestna občina Koper je izbrisala vse hipoteke na zemljiščih. Primer iz enega izmed zgodovinskih izpisov zemljišč iz zemljiške knjige. (Foto: Bralec Prava.si)To je klasičen pravno-finančni vzorec, ki ga prepoznavajo tudi v praksi Komisije za preprečevanje korupcije – uporablja se, kadar obstaja sum usklajenega delovanja v škodo dolžnika z namenom pridobitve strateške nepremičnine.Zato ima ta zgodba mnogo večjo težo. Gre za sum, da je bil slovenski pravni sistem uporabljen kot orodje za organizirano razlastitev podjetnika. Da je skupina oseb, povezanih z različnimi funkcijami (pravna, upravna, finančna), delovala usklajeno z namenom pridobitve koristi za tuji kapital. In da je bil Šantovec s podjetjem Adria Domus zgolj prva žetev tega mehanizma.Primer enega izmed upnikov opisan v enem izmed zgodovinskih izpisov iz zemljiške knjige ene od zemljišč v zadevi Glem. (Foto: Bralec Prava.si)Potrebna je neodvisna revizija vseh hipotek, sklepov, izvršb in postopkov. Vsako terjatev je treba preiskati: kdo je upnik, s kom je povezan, kakšen je bil vrstni red vpisov, kakšen je bil izkupiček za dolžnika in kdo je bil končni koristnik. Samo tako bo mogoče ugotoviti, ali je bil Glem resnično prodan na trgu, ali pa odvzet s pravoformnim, a ciljno zlorabnim mehanizmom, ki je izigraval duha pravne države.Zato je to zgodba, ki presega Glem. Je zgodba o tem, kako se v Sloveniji lahko v tišini odvije organiziran napad na podjetje, ki poseduje strateško zemljišče. In kako lahko sistem, ki bi moral varovati interese pravičnosti, deluje kot orodje za prenos lastnine iz domačih v roke neznanih tujih mrež. Časa za molk ni več.To, kar je bilo sprva predstavljeno kot povsem običajen prehod lastništva, je s pomočjo analiz zemljiških knjig, upravnih odločb in finančnih izkazov dobilo obrise operacije. Zato bo prihodnje preiskovanje še posebej pomembno – za razjasnitev vloge posameznih akterjev in njihovih povezav v tej verigi dogodkov.Zgodovinski izpisi iz zemljiške knjige o šestih zemljiščih, ki so sedaj v lasti švicarske globalistične organizacije Fair Wage: 2623 BORŠT 321/40 (ID 6899758)Zgodovinski izpis zemljišča Katarska občina 2623 BORŠT 321/40 (ID 6899758). (Foto: Bralec Prava.si)2623 BORŠT 321/8 (ID 3083690)Zgodovinski izpis iz zemljiške knjige za zemljišče Katarska občina 2623 BORŠT 321/8 (ID 3083690). (Foto: Bralec Prava.si)2623 BORŠT parcela 2932 (ID 44264781)Zgodovinski izpis iz zemljiške knjige zemljišča 2623 BORŠT parcela 2932 (ID 44264781). (Foto: Posnetek zaslona-Bralec Prava.si)2623 BORŠT parcela 2934/1 (ID 6215874)Zgodovinski izpis iz zemljiške knjige zemljišča 2623 BORŠT parcela 2934/1 (ID 6215874). (Foto: Bralec Prava.si)2623 BORŠT parcela 3084 (ID 188223)Zgodovinski izpis zemljišča 2623 BORŠT parcela 3084 (ID 188223) iz zemljiške knjige. (Foto: Bralec Prava.si) 2623 BORŠT Parcela 3087/1 ( ID 573670)Zgodovinski izpis iz zemljiške knjige za zemljišče 2623 BORŠT parcela 3087/1 (ID 573670). (Foto: Bralec Prava.si)Luka Perš

V spletnem mediju Forbes smo pred dnevi prebrali novico z naslovom »Slovenski podjetnik leta je znanstvenik z dušo podjetnika«. Tako so razkrili, da je bil na 10. kongresu podjetništva za podjetnika leta izbran ustanovitelj in direktor podjetja Cosylab, Mark Pleško.Dr. Marko Pleško, ustanovitelj in glavni izvršni direktor podjetja Cosylab. (Foto: Posnetek zaslona- Cosylab)Kongres je Pleška, ki je Cosylab ustanovil leta 2001, opisal kot »znanstvenika z dušo podjetnika, ki s podjetjem Cosylab piše prihodnost svetovne medicine. Njegova vizija presega meje laboratorijev in držav. Rešuje življenja in dokazuje, da lahko tudi iz majhne Slovenije vodimo velike preboje človeštva,« so zapisali v sporočilu za javnost.Sporna pogodba oziroma ponudba med slovenskim podjetjem Cosylab in ruskim inštitutom Inštitut za jedrsko fiziko G. I. Budkerja SB RAS. (Foto: Posnetek zaslona- bralec Prava.si)Vendar v našem uredništvu že vsaj dobro leto posredujemo sporno dokumentacijo o podjetju Cosylab, iz katere je mogoče sklepati, da je podjetje prejelo določena sredstva z ruskih znanstvenih inštitutov, ki se predstavljajo kot neodvisne civilnodružbene organizacije, a so financirane s strani ruskih davkoplačevalcev.Kot kažejo naše ugotovitve, je do določenih pogodb prišlo že po uvedbi sankcij proti Rusiji zaradi njenega vojaškega napada na Ukrajino.Morebiti smo na sledi enemu hujših mednarodnih-notranjih škandalov sedanje vlade pod vodstvom dr. Roberta Goloba. Dejstva, ki jih bomo predstavili v nadaljevanju članka in ki so podprta z dokumentacijo, bi morala po objavi tega članka sprožiti urgentno reakcijo Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in sprožiti preverjanje denarnih tokov podjetja Cosylab z njihovimi poslovnimi deležniki s strani Urada za preprečevanje pranja denarja.Del politične odgovornosti za trenutno stanje, v katerem lahko podjetje z občutljivimi povezavami do ruskega državnega kapitala nemoteno deluje, nosi tudi vlada dr. Roberta Goloba.Službe, ki bi morale takšna tveganja zaznati in nasloviti – kot sta Urad za preprečevanje pranja denarja in Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA) – niso ukrepale, čeprav so bile javno opozorjene na sporne elemente poslovanja podjetja Cosylab. Kot vse kaže, je slovenska država, kljub množici opozoril o obvozu sankcijskih pravil in tveganju prenosa občutljive tehnologije v Rusijo, odpovedala pri osnovni dolžnosti zaščite nacionalne in evropske varnosti.Alarmantni finančni podatki podjetja Cosylab!???V tem kontekstu je treba omeniti tudi vlogo določenih predstavnikov stranke Socialnih demokratov (SD), ki že vrsto let tvorijo gospodarsko-politični ustroj v slovenskem državnem in paradržavnem gospodarstvu. Med njimi izstopa Sandi Češko, dolgoletni vplivni akter gospodarskega krila SD, ki je od leta 2021 tudi nadzornik podjetja Cosylab.Njegovo dolgoletno poslovno ozadje v podjetju Studio Moderna je sicer znano, a zdaj se njegovo ime znova pojavlja v povezavi s podjetjem, ki sprejema milijonske avanse iz ruskega državnega proračuna. Samo pogodba z BINP predvideva vnaprejšnje plačilo v višini 1.207.950 dolarjev – neposredno ob podpisu pogodbe. Češko je kot nadzornik dolžan poznati ključne projekte in tveganja podjetja – še posebej kadar vključujejo države pod sankcijskim režimom. Kot boste videli, leta 2023 pa je Češko postal tudi član uprave podjetja Cosylab.Sandi Češko. (Foto: Posnetek zaslona- Nova24tv in bralec Prava.si)Finančni izkazi Cosylaba za poslovno leto 2022/2023 pa razkrivajo še bolj zaskrbljujočo sliko. Kapital podjetja se je v enem letu znižal za več kot 6 milijonov evrov – iz 17,4 mio na 11,2 mio evrov.Drastičen porast kratkoročnih finančnih obveznosti in alarmantni kazalnik finančnega vzvoda – kar 123 %. (Foto: Poslovno poročilo Cosylab 2022-2023, bralec Prava.si)Tukaj lahko opazite, da je več kot 65 % prihodkov podjetja Cosylab izven EU, kar lahko podpira domnevo o občutni izpostavljenosti podjetja nerazkritim trgom (vključno z Rusijo). (Foto: Posnetek zaslona- Poslovno poročilo Cosylab 2022-2023, bralec Prava.si)Podjetje je leto 2023 zaključilo z izgubo v višini kar 5.887.025 evrov, kar pomeni dramatičen obrat od skoraj 3 milijonskega dobička leto prej. Kratkoročne finančne obveznosti so zrasle s 1,13 mio na več kot 4,34 mio evrov – med drugim zaradi 4,5 milijona evrov posojila, ki je bilo zaradi kršitve pogodbenih določb v celoti preknjiženo med kratkoročne obveznosti.Slabitev naložbe v Advanced Oncotherapy za več kot 2,9 milijona EUR – v enem letu skoraj v celoti izničena. (Foto: Posnetek zaslona- Poslovno poročilo Cosylab 2022-2023, bralec Prava.si)Posebej izstopajo tudi slabitve finančnih naložb, ki so v letu 2023 dosegle 6,6 milijona evrov – več kot dvakrat več kot leto prej. Gre za popolne odpise investicij v odvisne družbe na Kitajskem, Japonskem in v Ukrajini, kar pomeni 100 % izgubo vrednosti teh naložb.Posojilo je bilo zaradi kršitve pogojev v celoti preknjiženo kot kratkoročna obveznost, kar kaže na finančno nestabilnost. (Foto: Posnetek zaslona- Poslovno poročilo 2022-2023, bralec Prava.si)Kazalnik finančnega vzvoda se je zvišal na alarmantnih 123 %, kar pomeni, da podjetje več dolguje kot ima lastnega kapitala – to presega vse razumske meje zdravega finančnega poslovanja. Nenazadnje se je znesek zabilančnih sredstev povečal s 2 na 5,4 milijona evrov, kar odpira vprašanja o potencialno prikritih obveznostih ali prihodnjih tveganjih.V tabeli je jasno vidno, da so bile vrednosti podjetij, v katerih Cosylab sodeluje (Ukrajina, Japonska, Kitajska), popolnoma razvrednotene. (Foto: Poslovno poročilo Cosylab 2022-2023, bralec Prava.si)Ob tem se pojavlja tudi vprašanje vloge zunanjepolitičnega vodstva v trenutku, ko je Cosylab sklenil pogodbo z ruskim BINP.Celotni prikaz finančnih kazalcev podjetja Cosylab med letoma 2020 in 2023 pa ponuja še dodatno dimenzijo suma. V letu 2021 je Cosylab ustvaril skoraj 3 milijone evrov dobička, v letu 2022 pa nenadoma zdrsnil v skoraj 6 milijonsko izgubo (–5.887.025 €). Kapital je v enem letu padel s 17,3 milijona na 11,2 milijona evrov. Kazalnik donosnosti kapitala (ROE) je z +18,63 % strmoglavil na –41,24 %. Leta 2023 se stanje sicer navidezno popravi, izguba se zmanjša, a število zaposlenih upade, kar sproža sum, da so bili poslovni kazalniki umetno stabilizirani s pomočjo prilivov neznanega izvora.Poslovni podatki podjetja Cosylab v letih 2020-2023. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)Ti podatki potrjujejo, da Cosylab ni bil v običajni poslovni cikličnosti, temveč v razmerju z zunanjimi vplivi – tako finančnimi kot političnimi. Ob dejstvu, da je v tem obdobju podjetje zaprlo ukrajinsko podružnico, utrpelo popolne odpise v Aziji, hkrati pa okrepilo ruske povezave, vse kaže na poslovno politiko, ki jo je treba nemudoma preveriti skozi finančne in varnostne institucije države.Ali bi morala leteti Tanja Fajon in Boštjan Poklukar, ker sta soodgovorna za podelitev slovenskega državljanstva spornemu ruskemu državljanu Jevgeniju Mailovu???Po preverljivih časovnicah je bila septembra 2022 slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, takrat še predsednica Socialnih demokratov. Čeprav ni dokazov o neposredni vlogi ministrstva v tem primeru, je relevantno vprašanje, ali je postopek, v katerem je ruski državljan Jevgenij Mailov – prokurist Cosylaba – pridobil slovensko državljanstvo, potekal v skladu z zakonodajo, ali je šlo za postopek s političnim ali diplomatskim posredovanjem.Pri tem pa je ključna še ena podrobnost: iz uradnega izpisa iz poslovnega registra AJPES izhaja, da je pravilen zapis njegovega imena Evgenij Majlov (ne Jevgenij Mailov, kot se je pogosto uporabljalo). Gre za uradno ime, ki je zabeleženo v slovenski evidenci. Neskladje v zapisih osebnega imena – zlasti če je bilo uporabljeno v postopku pridobitve državljanstva – bi lahko pomenilo nepopolnost identifikacije in posledično nezakonitost postopka, če uradne službe niso natančno preverile identitete glede na izvorne listine.Gre torej za vprašanje, ki presega formalno odgovornost in postaja zadeva nacionalne varnosti. Po dostopnem dokumentu iz notranjega ministrstva, ki je bil sestavljen kot del odločbe o podelitvi državljanstva, je razvidno, da je bil postopek izveden na podlagi 12. člena Zakona o državljanstvu RS, ki omogoča naturalizacijo tujca, če obstajajo »posebne koristi za državo«.Dokument ministrstva za notranje zadeve, kako je ruski državljan Evgenli Mailov pridobil slovensko državljanstvo. (Foto: Posnetek zaslona- Bralec Prava.si)Toda ob upoštevanju trenutnega geopolitičnega konteksta, ruskega izvora osebe, njegove funkcije v podjetju z neposrednimi ruskimi posli ter dejstva, da so evropske institucije v istem obdobju okrepile sankcije proti ruskim povezavam, je vprašanje utemeljenosti dodelitve državljanstva izjemno občutljivo. Še posebej ker iz obrazložitve postopka ni razvidno, ali so bili vključeni organi za nacionalno varnost, ali je bila oseba preverjena v okviru mednarodnih varnostnih mehanizmov, in ali so bili ustrezno preverjeni njegovi poslovni interesi v Rusiji.Prav tako ni jasno, ali je bila obravnavana možnost, da bi podelitev državljanstva lahko predstavljala posredno legitimacijo ruskega gospodarskega vpliva v Sloveniji. Ker je Mailov oseba, ki v podjetju Cosylab neposredno usmerja projekte z Rusijo, podpisuje pogodbe in upravlja operacije, je utemeljeno pričakovati, da bodo SOVA, Urad za nadzor pranja denarja in pristojna ministrstva takoj preverila postopek pridobitve državljanstva, tokove kapitala in povezave s sankcioniranimi sektorji.V primeru Evgenija Majlova namreč ne gre za kateregakoli tujega strokovnjaka, temveč za osebo, ki je v slovenskem podjetju neposredno sodelovala pri realizaciji večmilijonske pogodbe z ruskim državnim inštitutom v času veljavnih sankcij. Če so bila ob podelitvi državljanstva podana zagotovila o »posebnih koristih za državo«, je nujno vprašati: ali je bila ta korist ocenjena izključno z vidika poslovnih interesov podjetja Cosylab, ali so bile upoštevane tudi varnostne in zunanjepolitične posledice?Če ne, potem odločitev Ministrstva za notranje zadeve – vključno s pomanjkljivo varnostno presojo – predstavlja resno institucionalno napako, katere posledice bi lahko vplivale na zaupanje v slovenski migracijski in državljanski sistem. Vse to še toliko bolj kliče po parlamentarnem nadzoru nad postopki, v katerih so bili v času vlade Roberta Goloba podeljeni državljanski statusi tujim državljanom iz visokorizičnih geopolitičnih okolij.Na tej točki se odpirata tudi vprašanji politične odgovornosti dveh ključnih ministrov. Prvič, zunanje ministrice Tanje Fajon, ki je v času podpisovanja pogodbe med Cosylab in Budkerjevim inštitutom vodila resor, odgovoren za usklajevanje zunanje politike s sankcijami EU proti Rusiji.Jevgenij Majlov ali pa je njegovo resnično ime Evgenli Mailov, kot je razkrito iz dokumenta MNZ o dodelitvi slovenskega državljanstva. (Foto: Posnetek zaslona- Cosylab)Del dokumenta MNZ, ki razkriva resnično ime Jevgenija Majlova. (Foto: Dokument MNZ, bralec Prava.si)Glede na to, da gre za pogodbo, v kateri je bilo že ob podpisu predvideno plačilo več kot 1,2 milijona dolarjev iz ruskega proračuna slovenskemu podjetju za strateški tehnološki projekt, se postavlja vprašanje, ali je ministrstvo za zunanje zadeve zadostno nadzorovalo spoštovanje sankcij in ali je obvestilo ustrezne institucije. Po Zakonu o zunanjih zadevah (ZZZ-1), 6. člen, bi moralo MZZ zagotoviti usklajenost z evropskimi zavezami in nacionalno varnostjo.Drugič, notranjega ministra Boštjana Poklukarja, saj je Ministrstvo za notranje zadeve neposredno odgovorno za izvedbo postopka pridobitve državljanstva. Po 12. členu Zakona o državljanstvu RS (ZDRS) mora biti ob dodelitvi državljanstva tujcem iz tretjih držav – zlasti tistim, ki prihajajo iz sankcioniranih okolij – izvedena varnostna presoja in pridobljena ocena posebne koristi za državo.Spletna stran ruskega inštituta, ki je financiran v celoti s strani ruskih davkoplačevalcev. (Foto: Posnetek zaslona- Inštitut za jedrsko fiziko G. I. Budkerja SB RAS)Če varnostni organi (kot je SOVA) v postopek niso bili vključeni ali če ni bila opravljena poglobljena analiza osebnih, poslovnih in političnih povezav prosilca, potem obstaja utemeljen dvom o zakonitosti in varnostni ustreznosti takšne odločitve. V takem primeru gre za institucionalni spodrsljaj, ki lahko vpliva na zaupanje v slovenski državljanski in migracijski sistem.Zato je naloga parlamenta, da nemudoma sproži nadzorne postopke, vključno s sklicem sej Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (KNOVS) in obravnavo v pristojnih odborih Državnega zbora.Luka Perš

V času, ko pristnost pogosto zasenčijo filtrirani prikazi in zunanja pričakovanja, Jana v novi kampanji z najboljšim svetovnim kolesarjem Tadejem Pogačarjem prinaša močno in globoko človeško sporočilo – Začuti svoj jaz. V središču kampanje je zgodba o človeku, ki je kljub svetovni slavi in športnim rekordom ostal povsem zvest samemu sebi. In to je res redkost, vredna občudovanja.Slovenec Tadej Pogačar ni le najboljši kolesar na svetu, temveč tudi simbol moči, doslednosti in predanosti. S kampanjo Jana poudarja, da največji uspeh ni le tisti na zmagovalnem odru, temveč tisti, ki prihaja od znotraj – kadar veš, kdo si, in živiš skladno s tem.Foto: Voda JanaOglas, med drugim posnet tudi v Pogačarjevi rojstni Komendi in na cesti proti Krvavcu, simbolično sledi poti, ki ni vedno ravna in predvidljiva. V le enem dnevu snemanja so se izmenjali vsi štirje letni časi – od sončnega jutra do zasneženega popoldneva.Spremenljive vremenske razmere so dodatno obogatile produkcijo in spomnile, da prave zgodbe nastanejo ravno takrat, ko nimamo vsega pod nadzorom.Foto: Voda JanaRežiser Rino Barbir in direktor fotografije Damjan Radovanović sta z intimnim in čustvenim pripovednim in vizualnim jezikom prikazala zgodbo dečka, ki v Tadeju vidi vzornika.To je Jaka, devetletni ljubitelj kolesarstva z velikimi sanjami. Njegovo sodelovanje v kampanji ni bilo igrano, temveč res pristno, saj je pred snemanjem treniral s kolesom iz Pogačarjevega kluba. Jaka je bil navdušen, njegova iskrena reakcija pa lepo zaokrožuje sporočilo kampanje – najti navdih v tistih, ki ostajajo zvesti sebi.Foto: Voda JanaFotografije iz zakulisja, ki jih je posnel uradni fotograf Tadeja Pogačarja Alen Milavec, razkrivajo vzdušje, ki ga ni mogoče režirati: sinergijo ekipe, močno sporočilo in prisotnost iskrenih čustev.Produkcijo podpisuje zagrebška produkcijska hiša Komakino, s producentkama Tino Fras in Katarino Bobić, ki sta uspešno usklajevali zahtevno snemanje sredi Pogačarjeve tekmovalne sezone.Začuti svoj jaz ni le slogan, temveč poziv k notranjemu poslušanju, povezovanju s svojim bistvom in življenju, ki je skladno z osebnimi vrednotami. Jana s kampanjo Začuti svoj jaz dokazuje, da blagovna znamka lahko komunicira več kot le izdelek – lahko izraža vrednote, stališča in pogled na svet. Namesto da vsiljuje sporočila, nas opominja na poglavitno – pomembno je ostati zvest sebi.Foto: Voda JanaZ več kot 7000 let starim izvirom Jana ostaja dosledna svoji naravni čistosti – kot voda in kot blagovna znamka. Nova kampanja vabi k trenutku upočasnitve in vrnitvi k preprostosti, da bi se spet lahko povezali sami s seboj. V svetu, ki od nas pogosto zahteva, da smo nekaj drugega, nas Jana in kolesar Tadej Pogačar opominjata, da je največja zmaga prav to – ostati zvest sebi.Celotni kratki filmček si lahko ogledate TUKAJ.Luka Perš

Slovenija vstopa v odločilno obdobje pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami . Čeprav se je doslej večina tako imenovanih "novih obrazov" na levici zvrstila kot politične enodnevnice, trenutna koalicija pod vodstvom Roberta Goloba kaže znake, da bi lahko preživela celoten mandat. Tudi zato, ker mora uresničiti enega svojih neizrečenih, a jasno zaznanih ciljev akterjev tranzicijske levice – zagotoviti si dolgoročni vpliv na Ustavno sodišče, s čimer bi obvladala pravne mehanizme odločanja v državi.Spomnimo se izjave Jasne Murgelj, nekdanje poslanke SMC in danes predsednice mariborskega okrožnega sodišča, ki je že leta 2017 javno omenila potrebo po »prevzemu Ustavnega sodišča«. V tej luči ni presenetljivo, da premier Golob samozavestno napoveduje, da bo "še najmanj pet let predsednik vlade", hkrati pa vztraja, da "tega filma ne bo nihče videl", češ da bi sam odstopil.Foto: Posnetek zaslona- PravaToda v ozadju delovanja te vlade in celotnega političnega prostora se bije veliko pomembnejša bitka — tiha vojna za nadzor nad ključnimi gospodarskimi in pravosodnimi institucijami, v kateri imata osrednjo vlogo dve neformalni omrežji, ki ju poosebljata Aleksander Čeferin in Borut Jamnik.Aleksander Čeferin, dolgoletni odvetnik in od leta 2016 predsednik UEFA, je vse bolj izpostavljen kot figurativni vodja novega vplivnega omrežja, ki prepleta šport, pravo, gradbeništvo in medije. Njegove povezave z odvetnikom Janezom Starmanom, predsednikom Odvetniške zbornice Slovenije, niso skrivnost. Prav tako niso zanemarljive informacije, da naj bi Čeferin prek odvetniške pisarne še vedno prejemal visoke prihodke, čeprav formalno ne opravlja dejavnosti — kar je tema sodbe Sodišča EU in poročanja novinarja Domovine, Nenad Glücksa. Trilogija o zadevi Glem, ki jo je objavil naš medij, razkriva domnevno sporno ozadje nakupa stolpa v Glemu. Naslovi člankov, kot so "Ali je bila kupnina za stolp v Glemu Čeferinovega omrežja CENA, da mu Janez Starman ne ODZVAME ODVETNIŠKE LICENCE?" ter "Kdo so ključni akterji globalistične mreže Fair Wage?", kažejo na preplet obalnih interesov in globalnih kapitalskih tokov opehanega omrežja Komandos ali s drugimi besedami akterje okrog podjetja Splošna plovba Portorož.Foto: Prava.siDodaten vpogled ponuja Bojan Požar, ki je Čeferina označil kot neformalnega vodjo tretjega gradbenega kartela v Sloveniji. Požar in novinar Mirko Mayer sta oba opozorila na povezave med Čeferinom, poslovnežem Darijem Južno ter Andrejem Ribičem, predsednikom uprave DARS, ki je kljub večmilijonskim podražitvam nove osrednje stavbe Darsa in očitkom glede poslov z Južno ostal nedotaknjen.Na drugi strani politično-gospodarske fronte je Borut Jamnik, predsednik uprave SID banke in dolgoletni kadrovski strateg državnih podjetij. Njegovo ime se pogosto omenja kot simbol "starega sistema", povezanega z omrežji iz obdobja LDS in kontinuitete. V članku Slovenskih novic z naslovom "Grobar ali kralj slovenskega gospodarstva?" so povzete obtožbe, da naj bi Jamnik z vodenjem Modre zavarovalnice in s svojimi nastavljenimi kadri v koprskem Cimosu povzročil domnevno več milijonsko škodo.Foto: Prava.siTudi Večer je že leta 2013 razkrival njegove domnevne povezave z Bruno Koreličem, nekdanjim direktorjem Luke Koper. Mi pa smo o tem pisali v članku z naslovom Borut Jamnik na eleganten način končal kariero Roberta Goloba v GEN-I, sedaj mu pa navidezno tlakuje pot v politiko?Po besedah Mirana Videtiča, gosta oddaje Ura resnice, je trenutno močnejši “Jamnikov klan”, oziroma kot ga je poimenoval — “tabor bankirjev”. Njegov vpliv naj bi se kazal tudi skozi povezave s sindikati in vlogo pri nekaterih lastniških premikih znotraj Delavske hranilnice. V preteklosti pa se je večkrat omenjala povezava med vplivnim sindikalistom in nekdanjim zetom Milana Kučana Branimirom Štrukljem, saj je le ta dolgoletni nadzornik v Modri zavarovalnici. O tem smo tudi pisali v naših člankih z naslovom DOSJE MODRA ZAVAROLNICA I. DEL: Razkrivamo besedilo, da MODRA ZAVAROVALNICA FINANČNO OŠKODUJE svojih 300 tisoč ZAVAROVANCEV?? in DOSJE MODRA ZAVAROLNICA II. DEL : BRUTALNO! Zakaj vas imajo Jamnik in sindikati za BEDAKE, ko vplačujete v Modro zavarolnico!. Foto: Prava.siZnotraj vladne koalicije pod Golobovim vodstvom ni malo trenj, a interes po ohranitvi oblasti in prevladi nad Ustavnim sodiščem je dovolj močan, da koalicijo drži skupaj. Ključno vprašanje ostajajo ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v primerih:• Korigor – primer Golobovega dopustovanja v Subotičevi vili,• Bobnar–Lindav – razkritja o notranjih sporih in političnih pritiskih na MNZ.Novinar Dejan Steinbuch je napovedal, da utegne biti Golob celo prvi premier, ki ga bodo "v lisicah odpeljali z Gregorčičeve". Dodatno negotovost prinašajo govorice o domnevni nemški obtožnici zaradi energetskih poslov družbe GEN-I na Balkanu, ki naj bi jo že obravnavali tamkajšnji organi pregona.Foto: Prava.siKo ekonomija neformalnih omrežij vlada državiOb vsem tem postaja jasno, da realna moč v Sloveniji ni več (če je sploh kdaj bila) v rokah izvoljenih politikov, temveč v rokah ekonomsko-pravosodnih omrežij, ki si prizadevajo za dolgotrajni nadzor ključnih sektorjev: bančništva, energetike, gradbeništva in medijev.Politična ideologija je v tem boju drugotna — dejanski spopad se bije za vire in institucije, kar še posebej potrjuje aktualna bitka za nadzor nad Petrolom, ki naj bi predstavljal križišče interesov obeh klanov.Slovenija je pred volitvami 2026 na razpotju: bo politika še vedno fasada za kapitalske igre, ali pa se bodo volivci uprli in razkrili globlje mehanizme oblasti?Vprašanje za volivce ni več zgolj ideološko – gre za odločitev, kateri klan bo nadzoroval pravosodje, energijo, gradbeništvo in medije v naslednjem desetletju.Luka Perš

V Sloveniji smo skozi desetletja zgradili razvejano mrežo društev, ki so ključna za razvoj kulture, športa, prostovoljstva in socialne povezanosti. Kljub temu pa pravna ureditev in praksa tem društvom – predvsem na podeželju – pogosto ne zagotavljata enakih pogojev za delovanje. Ena od perečih težav je pravica do točenja alkohola na društvenih prireditvah, ki je pogosto odvisna od povsem nesorazmernih kriterijev, predvsem od gradbene povezanosti prostorov s šolo.Kot je v Sloveniji običajno, hitro in pogosto politično odzivanje na take dogodke sproži burne reakcije. Primer je otvoritev novega vrtca, kjer je bilo na prireditvi v bližnji športni dvorani videti steklenico vina in nekaj kozarcev z alkoholom. Ta prizor je povzročil ostro reakcijo desnega političnega pola, ki ni pozabil na primer iz vasi Leskovec v občini Črnomelj. Tam je poslanka Tamara Vonta zastavila vprašanje, ali je dovoljeno točiti alkohol na dogodkih lokalnih društev v šolski telovadnici, ki je prostorsko povezana s šolo. Odgovor je bil jasen – ne.Osnovna šola Leskovec.Rezultat je nerazumljiva praksa, ki v nekaterih krajih (Puconci, Ljutomer) dovoljuje točenje alkohola v športnih dvoranah, drugod na podeželju (Leskovec in številna druga mesta) pa ne. Marsikatero društvo se zaradi tega odloči tveganje, saj se ne želi odpovedati ponudbi alkohola za svojih 20 do 50 obiskovalcev. Posledica so pogoste prijave inšpekciji s strani posameznikov, kar lahko pomeni konec manjših društev, ki si ne morejo privoščiti plačila kazni. V nadaljevanju želimo opozoriti na to, da trenutna zakonodaja društvom povzroča dejansko finančno škodo in jih postavlja v neenakopraven položaj glede na tiste, ki imajo privilegij točenja alkohola.Zakon o omejevanju porabe alkohola prepoveduje strežbo alkohola v šolskih prostorih. Vendar pa je pravica do točenja odvisna zgolj od fizične povezanosti prostorov s šolo – ne glede na vsebino, čas ali namen dogodka. Takšna ureditev odpira pomembna ustavnopravna vprašanja.Zaradi dejstva, da se puconska telovadnica ne dotika s šolskim poslopjem in je v občinski lasti je v njenih prostorih dovoljeno toči alkohol. Kaj pa vsa ostala društva v Sloveniji, ki nimajo takšnih pogojev? (Foto : Posnetek zaslona- OŠ Puconci, Facebook profil Darko Kranjc)POGLOBLJENA USTAVNOPRAVNA ANALIZA – ŠTIRJE ČLENI USTAVE, KI SO LAHKO KRŠENI:• 14. člen Ustave (načelo enakosti pred zakonom):Ta člen zahteva enako obravnavo vseh subjektov, ki opravljajo enako dejavnost. Trenutna zakonodaja in praksa pa društva z enako dejavnostjo obravnavata različno – pravica do točenja alkohola je odvisna od naključnega kriterija, kot je gradbena povezanost prostora s šolo. Takšna arbitrarna razlika ni utemeljena na vsebini ali ciljih zakona in zato predstavlja kršitev načela enakosti.• 42. člen (svoboda zbiranja in združevanja):Društva, ki ne morejo organizirati dogodkov pod enakimi pogoji, so posredno prikrajšana pri svojem osnovnem pravnem in družbenem poslanstvu. Omejevanje teh pravic posega v jedro njihovega ustavnega položaja kot prostovoljnih organizacij, ki si s prireditvami zagotavljajo obstoj in financiranje.• 43. člen (svoboda gospodarske pobude):Čeprav društva niso podjetja, opravljajo gospodarsko pomembne dejavnosti, kot je prodaja pijače na dogodkih za financiranje svojega delovanja. Če je enemu društvu to dovoljeno zaradi fizične ločenosti objekta, drugemu pa ne – kljub enakemu namenu in vsebini – gre za nesorazmeren in neupravičen poseg v svobodo gospodarske pobude.• 44. člen (pravna in socialna država):Zakon mora biti jasen, predvidljiv in sorazmeren glede na svoj cilj, denimo zaščito otrok pred alkoholom. Trenutna ureditev, ki ne upošteva okoliščin dogodka – kot so starost obiskovalcev, čas ali narava prireditve – in ne omogoča tehtanja izjem, predstavlja kršitev načela sorazmernosti. To je temelj pravne države, ki zahteva, da so posegi v pravice omejeni na nujni minimum.V tem primeru bi ob teh dejstvih in trenutni zakonodaji zelo verjetno strokovnjaki za ustavno pravo soglašali, da trenutna praksa glede omejitev točenja alkohola v društvenih prostorih krši več temeljnih načel Ustave. Vsaka neenakopravna obravnava brez tehtnih razlogov je nesprejemljiva in v nasprotju z ustavnimi pravicami državljanov.Načelo enakosti ni zgolj formalnost, temveč temelj pravne države. Različna obravnava društev glede na fizično povezanost prostorov s šolo je diskriminacija, ki jo mora država odpraviti. Prav tako svoboda zbiranja (42. člen) in svoboda gospodarske pobude (43. člen) zahtevata, da so omejitve jasno utemeljene in sorazmerne, kar sedanja praksa ni.Ustava v 2. členu določa, da je Slovenija pravna in socialna država, zato morajo biti zakoni jasni, predvidljivi in sorazmerni. Trenutna ureditev tega ne zagotavlja, kar ustvarja negotovost in neenakopravno prakso.Obstoječi razlogi so dovolj močni za vložitev pobude za ustavno presojo zakonske ureditve ali njene prakse. Pobudo lahko vložijo posamezniki, društva, Varuh človekovih pravic, poslanci ali državne institucije. Utemeljitev bi temeljila na arbitrarni neenakosti, nesorazmernem posegu v pravice in neupoštevanju okoliščin dogodkov.Društva so hrbtenica lokalnih skupnosti in morajo imeti enakopravne, sorazmerne in ustavno skladne pogoje za delovanje, ne glede na fizično povezanost prostorov s šolo. Pravo mora temeljiti na tehtnih in stvarnih kriterijih, ne pa na naključjih.Čas je, da se društva, pravniki in občine združijo za ustavno presojo nesorazmerne prakse in prenovo zakonodaje. Pomembno je najti ravnotežje med zaščito otrok in svobodo delovanja civilne družbe. Prav tako ni izključena možnost odškodninskega varstva, če se ugotovi sistematična kršitev pravic.Primeri telovadnic, kjer se lahko toči alkohol:Telovadnica v bližini OŠ PuconciTelovadnica v občini Vojnik. Je v občinski lasti in se ne dotika s šolskim poslopjem. (Foto: Posnetek zaslona- Občina Vojnik)ŠIC Ljutomer. Dvorana v občinski lasti in se ne dotika s šolskim poslopjem. (Foto: Posnetek zaslona- ŠIC Ljutomer)Primeri telovadnic, ki lokalnim društvom in ostalim zaradi slovenske zakonodaje ni dovoljeno točiti alkohol in so se po mnenju uredništva Prava.si znašli v DISKRIMITARNEM odnosu pri pripravi prireditev:Osnovna šola Leskovec.Osnovna šola Bogojina. (Foto: Posnetek zaslona- OŠ Bogojina)Osnovna šola 1 v Murski Soboti ima eno najmodernejših telovadnih dvoran v Pomurju. Ampak, ker se telovadnica stika skupaj s šolskim poslopjem je prepovedano točiti alkohol. (Foto: Posnetek zaslona- Osnovna šola I v Murski Soboti)Luka Perš

Obstajajo zgodbe, kjer začetki razkrijejo več kot le vrh ledene gore. Zgodba o nastanku imperija MSIN je ena takih. Če želimo razumeti, zakaj danes vsak državljan Republike Slovenije plačuje v sistem, ki ne deluje zanj, ampak ga izkorišča, moramo pogledati globlje v leto 2007 – v pozabljeni članek Financ z naslovom »Spregledani slovenski milijonarji«.Foto: Posnetek zaslona- FinanceTam je bilo prvič javno zapisano, kako sta Matjaž Satler in Marko Mohar, danes ključna lastnika skupine MSIN, prišla do nesluteno velikega premoženja prek Darka Horvata, enega najvplivnejših akterjev vzporednega mehanizma iz časov zgodnjega postsocializma.Horvat, ki je tedaj vodil skupino Aktiva, je skozi kompleksno mrežo povezanih podjetij (Certius, KIG, EGP ...) omogočil prelivanje kapitala med njimi, pogosto z uporabo slabih terjatev, notranjih preprodaj znotraj zaprtega kroga in izkoriščanjem institucionalnih lukenj pri upravljanju državnega premoženja.Foto: Prava.siŽe takrat so kritični viri opozarjali, da gre za mrežno strukturo, ki je omogočala privatizacijo javnega denarja brez realnega trga.Prav prek teh poti sta Satler in Mohar pridobila dostop do kapitala, ki je postal temelj poznejših prevzemov v skupini MSIN. Številni gospodarski pravniki še danes opozarjajo, da bi bilo treba to obdobje podvrči retroaktivni presoji upravičenosti do premoženja, saj so bili nekateri prenosi v nasprotju s temeljnimi načeli integritete javnih sredstev.Toda od tam naprej postane zgodba še bolj zaskrbljujoča.Danes MSIN ni le podjetje. Je sistem. Sistem, ki ne deluje brez sodelovanja vseh njegovih členov – tudi tistih, ki jih nihče ne vpraša. Državljani. MSIN jih ne potrebuje kot partnerje, temveč kot obvezne uporabnike.Zgodba o policijski hišici v vrednosti 96.500 evrov je simbol tega stroja. Ne gre za napako, ampak za pravilo. To je dokaz, da so pogodbe, razpisi in funkcije znotraj sistema že dolgo odvezane od zdrave pameti – povezane s poslovnimi omrežji, ki segajo do vrha države.S pomočjo podatkov iz sistema ERAR smo ugotovili, da so podjetja iz skupine MSIN v času vlade Roberta Goloba prejela več javnih sredstev kot v vseh letih od leta 2003 skupaj.Zato danes MSIN neposredno ali prek svojih hčerinskih podjetij obvladuje tisk osebnih dokumentov (CETIS), javni prevoz (AP Murska Sobota), tisk uradnih publikacij (Cetis-Graf), tisk glasovnic, šolskih gradiv in drugih državnih tiskovin. Državljan pa nima izbire.Ko poteče vozniško dovoljenje, mora k njim. Ko rabi vozovnico za subvencioniran prevoz, mora k njim. Ko gre na volitve, drži v roki dokument, ki je prišel iz njihovega tiskarskega stroja. V sistemu, kjer ni alternative, ni trga – je le monopol, prekrit s tančico zakonitosti.Foto: Prava.siZ vidika evropskega prava je to še posebej problematično. Člen 102 Pogodbe o delovanju EU namreč prepoveduje zlorabo prevladujočega položaja, kadar ta vpliva na trgovino med državami članicami.Če podjetje sistematično omejuje konkurenco in onemogoča enakovreden dostop do trga, gre za kršitev konkurenčne zakonodaje. Če država to početje podpira ali ne preprečuje, lahko nastane tudi odgovornost države članice.Zato vprašanje, ali MSIN s svojo prakso, političnim vplivom in institucionalno podporo že prestopa to mejo, ni več le teoretično. Poleg tega evropsko pravo javnega naročanja (Direktiva 2014/24/EU) zahteva načela preglednosti, enake obravnave in konkurence.Praksa pa kaže, da se pri mnogih MSIN-ovih poslih pojavljajo elementi izigravanja teh načel: pogajalski postopki brez konkurence, razpisi s preferenčnimi pogoji, prevzemi z izločanjem konkurence.Na ravni EU bi to lahko vzbudilo zanimanje organov, kot sta Evropska komisija ali OLAF – še posebej, ker so vpletena podjetja s statusom invalidskega podjetja, kar vključuje tudi evropske subvencije.Za povprečnega državljana so ti pravni izrazi daleč. On vidi le, da sistem vsak dan deluje brez njega – a z njegovim denarjem. Plačuje storitve, za katere nikoli ni glasoval.Uporablja produkte podjetij, ki niso na prostem trgu, ampak so del zaprtega kroga. Ve, da se mora ukloniti, saj brez osebne izkaznice ni ne računa, ne zaposlitve, ne zdravstvene oskrbe. Brez vozovnice ni prevoza v šolo. Brez uradnih obrazcev ni dostopa do javnih storitev.Tisto, kar v poslovnem svetu imenujejo "zagotovljen tok prihodkov", v resnici pomeni človeka, ki nima izbire. Ki mora plačati, ne glede na kakovost storitve. V sistemu, kjer so državljani prikrajšani za pravico do izbire in kjer monopol ustvarja umetno odvisnost. Tiho prenaša nepravičnost, saj ve, da brez sodelovanja izgubi dostop do temeljnih življenjskih storitev in osnovne družbene integracije.Ki nima mehanizmov za pritožbo, saj je vsak korak sistemsko določen. Ki je tiho, ker je tišina edini preostali pogoj za preživetje v sistemu, kjer vprašanja nimajo naslovnika.In vse to omogoča sistem, kjer se zasebni dobički krepijo iz državnih žepov – brez tveganja, brez konkurence, brez nadzora.Zato ta zgodba ni zgolj o MSIN-u. Je zgodba o tem, kaj se zgodi, ko država odneha opravljati svojo vlogo varuha javnega interesa. Ko regulatorji molčijo, ko nadzor odpove, ko državljan postane obvezni naročnik, medtem ko dobički rastejo na račun njegove nemoči.To je tehnokratska kolonizacija – podprta z legalnimi dokumenti, razpisi in uradnimi žigi. In zaenkrat še z molkom institucij.Ob tem ne smemo pozabiti na Darka Horvata. Ni bil le poslovni mentor – bil je arhitekt paraekonomije in po razpadu Jugoslavije postal osrednji igralec privatizacijskega zakulisja. S pomočjo skupine Aktiva je postavil temelje za finančne tokove, ki so omogočili nastanek celih omrežij. Njegova podjetja so bila vozlišče zank, v katerih so se vrtela državna sredstva, slabe terjatve, zavarovanja in premoženje državnih skladov.Ključno vlogo je imel pri vzpostavljanju struktur, kjer so se kapitali prenašali mimo konkurence – pogosto s pomočjo slabih posojil, dokapitalizacij ali »sistemskih rešitev«.Satler in Mohar sta bila del tega sistema. Čeprav je Horvat danes medijsko umaknjen, je za mnoge notranje poznavalce tihi zaščitnik hobotnice, ki jo državljani morda nevede financirajo vsak dan.Luka PeršFoto: Stavbe Cetisa v Celju. (Posnetek zaslona)

Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Muzar, predsednik Vlade RS Robart Golob in zpunanja ministrica Tanja Fajon, se očitno boljše počutijo v družbi afriškega Benina, kot Francije ali Madžarske …Novinarka TV Slovenija Petra Marc je za petkov večerni Dnevnik na TV Slovenija (6. 6. 2025) izpostavila domnevna dvojna merila ZDA, ki so svoje sankcije uvedle zgolj proti dvema sodnicama iz majhnih držav – zoper sodnico Beti Hohler iz Slovenije in sodnico Reine Alapini-Gansou iz afriškega Benina, ne pa tudi zoper predsednika senata sodišča, ki je odločal v tej zadevi – zoper sodnika Nicolasa Guilloua iz Francije. Podobno je v večernih Odmevih, prav tako na TV Slovenija istega večera trdila tudi prof. dr. Maša Kovič Dine z ljubljanske Pravne fakultete. Tudi po njeni trditvi, bi naj bila odločitev senata sodišča soglasna 3 : 0.sodnica MKS Beti HohlerPo naših virih pa je predsednik senata, sodnik Nicolas Guillou iz Francije, v nasprotju s sankcioniranima sodnicama, glasoval PROTI izdaji nalogov za aretacijo. Glasovanje senata bi naj torej bilo 2 : 1. To potrjuje več mednarodnih virov, med katerimi so npr. Le Monde, Haaretz in Reuters. Trditev je podprta tudi z analizo posebne izdaje European Journal of International Law, rožnika 2025.Glede na opis in povzetke iz medijskih virov ter pravnih analiz, je sodnik Nicolas Guillou v svojem mnenju izrazil dvom glede pravne zrelosti dokaznega gradiva, ki ga je predložil tožilec Khan. Sodnik Guillou naj bi trdil, da obstaja premalo konkretnih dokazov, ki bi utemeljevali osebno odgovornost Netanjahuja in Gallanta za elemente zločinov, kot jih zahteva Rimski statut. Meni tudi, da tožilec ni v zadostni meri izkazal, da so bila dejanja del širšega načrta ali politike.“Zaskrbljen sem nad pomanjkanjem nedvoumne povezave med vojaškimi operacijami in predvideno odgovornostjo vrhovnega političnega vodstva,” pravi Guillou. (povzeto po odlomkih iz pravnih analiz dokumenta).Glede na navedeno, sodnik Nicolas Guillou iz Francije torej ni bil sankcioniran zato, ker je glasoval proti izdaji nalogov. Poročanje TV Slovenija o dvojnih merilih ZDA, ki naj bi uvedle sankcije zgolj proti majhnim državam, potemtakem ne drži. Sankcije ZDA so bile potemtakem selektivne in namenjene le tistim, ki so aktivno podprli dejanje, katerega ZDA razglašajo za "nelegitimnega".Francija je ameriška zaveznica in stalna članica Varnostnega sveta ZN. ZDA pa se običajno in pogosto izogibajo sankcioniranju državljanov njihovih tesnih zaveznic, razen če je to nujno. Francija je tudi zavezniška država ZDA v okviru vojaškega pakta NATO, zato sankcioniranje francoskega sodnika, ki se je uprl izdaji naloga, ni bilo politično smiselno. Kar se tiče Benina, teh zadržkov seveda ni.Kaj pa Slovenija? Mar Slovenija ni zavezniška država ZDA v okviru NATA? Očitno ne, ali pa so ZDA doumele – kljub dejstvu, ali pa morda prav zato, ker je njihova prva dama Slovenka – da sedanja slovenska politična oblast zgolj izrablja svoje članstvo v NATO, dejansko pa se obnaša, kot zaveznica nekoga drugega …Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, je v svojem odzivu na ameriške sankcije pravilno dojela le to, »da takšno ravnanje ne bo pripeljalo nikamor.« To v prvi vrsti velja prav za njo samo in za ostale pripadnike trenutne slovenske oblasti ...Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc MusarUradna izjava državnega sekretarja ZDA Marca Rubia z dne 5. rožnika/junija 2025 se glasi: »ZDA ne bodo dovolile, da bi Mednarodno kazensko sodišče zlorabljalo svoje pristojnosti za politične cilje proti demokratičnim zaveznikom, kot je Izrael.« Slovenija se načelnim stališčem ZDA ne more zoperstavljati, saj za to nima nobenega resnega orodja. Pa tudi smiselno to dejansko ni. Lahko pa bomo nazadnje vsi Slovenci deležni posledic nerazumnega ravnanja naših samovšečnih oblastnikov, ki se na mednarodnem prizorišču obnašajo kot slon med porcelanom.državni sekretar ZDA Marco RubioMednarodno kazensko sodišče (MKS) je bilo ustanovljeno z Rimskim statutom – mednarodno pogodbo, sprejeto 17. malega srpana 1998 v Rimu in je uradno začelo delovati 1. malega srpana 2002.Več v svetovnem merilu pomembnih držav, med katerimi je tudi veliko jedrskih velesil, ni ratificiralo Rimskega statuta in ne priznavajo MKS. Med njimi so ZDA, Rusija, Kitajska, Indija, Izrael, Turčija, Iran, Saudska Arabija, Pakistan, Indonezija, Egipt, in druge. Iz tega sporazuma pa je izstopila tudi naša soseda Madžarska, članica EU.Navedene države ne priznavajo Mednarodnega kazenskega sodišča zaradi:- skrbi glede suverenosti – bojazen, da bi sodišče lahko sodilo njihovim državljanom brez njihovega soglasja;- vojaških razlogov – države z velikim vojaškim vplivom (npr. ZDA, Rusija, Kitajska, Izrael) želijo preprečiti pregon svojih vojakov ali voditeljev;- političnih razlogov – trdijo, da je MKS pristranski ali da deluje z dvojno moralo.Ker je bilo Mednarodno kazensko sodišče v Haagu, ustanovljeno s političnim namenom in je v glavnem obravnavalo poražence v različnih vojnah, je dejansko nemogoče, da bi bilo neodvisno in samostojno. Sploh pa ne moremo pričakovati, da ne bi upoštevalo političnih navodil svojih ustanoviteljev.Pravo vprašanje je torej, ali sme neko sodišče, četudi se samo imenuje mednarodno, dejansko soditi tistim, ki tega sodišča sploh ne priznavajo in ga imajo za politično pristranskega? Kot kaže sme, vendar samo tistim, ki to dopustijo, to pa so običajno poraženci.Popolnoma drugače je v primeru, ko gre za močne države, ki nekaj dajo na lastno suverenost in neodvisnost ter ne pustijo, da bi o njihovih državljanih odločale neke druge države oz. sodišče, ki ga ne priznavajo. Isto Mednarodno kazensko sodišče je namreč že 17. sušca/marca 2023 – pred več kot dvema letoma – tudi izdalo nalog za prijetje ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi dogajanja v Ukrajini. Pa se do danes ni zgodilo nič! Nič drugače ne bi bilo niti v primeru Kitajske, Indije, Turčije, Irana in še katere druge države. Kakšno vlogo torej dejansko ima Mednarodno kazensko sodišče v Haagu? Obsoditi nekoga, ki ga dejansko ni sposobno sankcionirati? Mar ni to potem res zgolj politično sodišče? Brez kakršnekoli realne moči?Nas pa seveda zanima predvsem Slovenija. Slovenska sodnica Beti Hohler je bila 25. vinotoka/oktobra 2024 imenovana v tričlanski senat Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu. Pravzaprav je v tem senatu nadomestila romunsko sodnico Julio Motoc. Ta se je iz senata uradno umaknila iz zdravstvenih razlogov. A neuradni viri trdijo, da naj bi se iz senata MKS umaknila, ker ni želela sprejeti ponujene podkupnine, in ni želela glasovati za izdajo nalogov za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in nekdanjega obrambnega ministra Yoava Gallanta.Ne moremo povsem potrditi, pa tudi zanikati ne moremo suma, da je bila v ozadju odstopa romunske sodnice Soroševa agenda Novega svetovnega reda. Sodnici Juliji Motov naj bi bila ponujena odkupnina, če bo glasovala za izdajo nalogov za aretacijo, vendar tega ni storila, zato je uradno odstopila zaradi zdravstvenih razlogov.Ključni datumi, ki so preverljivi, vsekakor kažejo na določena neizpodbitna dejstva:1. Če bi romunska sodnica Julia Motoc glasovala proti izdaji nalogov za aretacijo Netanjahuja in Gallanta, ob upoštevanju, da je tudi francoski sodnik glasoval proti, nalog sploh ne bi bil izdan.2. Slovenska sodnica Beti Hohler je očitno glasovala za izdajo nalogov za aretacijo, s tem pa je prišlo do večinske odločitve, saj je tudi sodnica iz Benina glasovala za.3. ZDA so sankcije uvedle z izvršnim ukazom predsednika Trumpa že svečana/februarja 2025.4. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je sankcije ZDA utemeljil šele dne 5. 6. 2025 in jih obrazložil s trditvijo, da MKS izvaja "nelegitimna in neutemeljena dejanja" proti ZDA in njenim zaveznikom. Očitno se je v obdobju med svečanom 2025 in rožnikom 2025 nekaj dogajalo v zakulisju. Kaj natančno, žal ne bomo izvedeli. Vsekakor je minilo več kot tri mesece od dne, ko je predsednik Trump izdal izvršni ukaz o sankcijah in dnem, ko so bile te razglašene.V prvi vrsti nas zanima, ali je res kaj na tem, da naj bi slovenska sodnica Beti Hohler za to, da je prispevala svoj glas za izdajo nalogov za aretacijo, dejansko prejela podkupnino s strani Soroševih krogov?Zanimivo je, da je že v petek, 6. 6. 2025 to vprašanje najvišjim slovenskim državnim predstavnikom javno postavil general Poveljstva Slovenske varde Ivan Bolfek, ki je hkrati tudi zahteval, da se do razjasnitve primera sodnico suspendira in odpokliče iz Haaga. Do danes ni bil podan noben konkreten odgovora na to vprašanje od nikogar izmed najvišjih predstavnikov Republike Slovenije. Dva izmed njih, predsednica Nataša Pirc Musar in predsednik Vlade RS sta zgolj dejala, da podpirata sodnico Beti Hohler in MKS v Haagu in da ji bo Slovenija še naprej pomagala.General Bolfek je zahteval odgovor na še več vprašanj: »Kdo načrtno vpleta Republiko Slovenijo in posledično celo slovenski narod v izrazito protinarodno in protidržavno ravnanje ter v odkrit konflikt s kar tremi svetovnimi velesilami ZDA, Izraelom in Rusijo?Kdo je Slovenijo potisnil v velikansko godljo, v kateri se je sodnica Beti Hohler, delegirana iz Republike Slovenije, vnaprej postavila na stran proti zaveznikom? Kdo je za to poleg nje same dejansko še odgovoren?«Dejstvo je, da se je Slovenija po zaslugi sodnice Beti Hohler znašla v družbi afriške države Benin, ne pa članice EU in zaveznice Francije. Kot kaže, se trenutni oblastniki v Sloveniji ne zavedajo svojega početja in jim niso jasne osnove zunanje politike, kaj šele geostrategija. Tudi oni se očitno bolje počutijo v družbi Benina, kot pa Francije. In ja, odgovorni najvišji predstavniki Republike Slovenije so res dolžni odgovoriti na vsa postavljena vprašanja slovenskemu narodu in državljanom te države.Val Krajnc, 8. rožnika 2025

Radenko Mijatovič je ena ključnih oseb v poslovni strukturi skupine MSIN, ki je v zadnjem obdobju izpostavljena zaradi izrazitega povečanja javnih sredstev, dodeljenih podjetjem iz te skupine. Po javno dostopnih podatkih, kot je e-bonitete, Mijatovič zaseda več pomembnih funkcij v podjetjih MSIN, HIFI COLORSTUDIO, EGP in Cetis, kar mu omogoča neposreden vpliv na poslovanje teh družb.Foto: Prava.siZaradi podatka, da je bil Radenko Mijatovič po naših informacijah tudi plačnik povolilne zabave največje vladne stranke Gibanje Svoboda aprila 2022 — kar smo razkrili v našem članku z naslovom „Fešta Svobode, posel za Mijatoviča: 465.000 € za 5 policijskih hišic velikih 2 m²!? Indikatorji korupcije vse glasnejši!?“ — smo postali pozorni na proračunska sredstva, ki jih je podjetje MSIN skupaj z njegovimi hčerinskimi družbami prejelo od nastopa aktualne Golobove vlade.Podjetja iz skupine MSIN so po nastopu vlade Roberta Goloba prejela več deset milijonov evrov državnih sredstev. Samo družba MSIN je od leta 2022 prejela več kot milijon evrov, medtem ko so povezane družbe, kot so Cetis, KIG in EGP, skupaj prejele znatna finančna sredstva.Foto: Prava.siAli se Mijatovič kot domnevni plačnik povolilne zabave Gibanje Svoboda odpira zaradi povezanosti njegovega položaja s povečanjem javnih sredstev v skupini MSIN sum nepravilnosti, klientalizma in nepotizma??????Zaradi teh vzorcev so nujni takojšnji inšpekcijski postopki ter neodvisna preiskava pristojnih institucij, kot sta Komisija za preprečevanje korupcije in Računsko sodišče.Podjetja v lasti skupine MSIN so v zadnjih letih prejela milijonska javna sredstva iz državnega proračuna, predvsem po nastopu vlade Roberta Goloba. Po podatkih sistema ERAR je samo družba MSIN od leta 2022 prejela preko milijon evrov, medtem ko so povezane družbe, kot so Cetis, KIG, EGP in druge, skupaj prejele več deset milijonov evrov državnih sredstev. Na primer, Cetis je prejel preko 41 milijonov evrov, EGP skoraj 3 milijone, KIG več kot 1,5 milijona v času aktualne vlade.Radenko Mijatovič v funkcijah direktorja, predsednika uprave v družbi MSIN in njenih hčerinskih podjetjih. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)Poleg izvršnih funkcij ima Mijatovič pomembno vlogo tudi v nadzornih svetih več podjetij, kjer nadzira poslovanje in vpliva na ključne odločitve. Trenutno je član nadzornega sveta družb Linija in Cetis, bil pa je tudi dolgoletni član nadzornega sveta Varnost Vič, nadzornik v Zarja Elektroniki ter namestnik predsednika nadzornega sveta v istem podjetju.Povezava med njegovimi funkcijami in povečanim financiranjem skupine MSIN odpira številna vprašanja glede morebitnih nepravilnosti pri razdeljevanju javnih sredstev, predvsem zaradi pomanjkanja transparentnosti in nenavadnih vzorcev porabe. Tako hitro rast prejetih sredstev in koncentracija teh znotraj povezanih subjektov kažejo na tveganja klientelizma, nepotizma in korupcije, ki zahtevajo temeljito preiskavo. Zato je nujno, da pristojne institucije, kot sta Komisija za preprečevanje korupcije in Računsko sodišče, nemudoma preučijo vse okoliščine in preverijo zakonitost postopkov.Jasno je, da vodenje in nadzor ključnih oseb, kot je Radenko Mijatovič, igrajo ključno vlogo pri usmerjanju finančnih tokov znotraj skupine MSIN, kar je neposredno povezano z alarmantnim povečanjem javnih sredstev. Zato je za zagotavljanje transparentnosti, zakonitosti in pravičnosti v razdeljevanju državnih sredstev nujno, da se takšne povezave podrobno raziščejo in po potrebi sankcionirajo, da se preprečijo nadaljnje zlorabe in okrepijo institucionalni mehanizmi nadzora.Funkcije Radenka Mijatoviča v opravljanju vloge nadzornika. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)Poleg pravnih vprašanj je treba poudariti tudi širše družbene posledice takšnih praks. Ko javna sredstva nenadzorovano in netransparentno končajo v rokah ozko povezanih poslovnih skupin, to ogroža zaupanje javnosti v državni sistem in pravno državo.Izkrivljanje konkurenčnih pogojev na trgu pa lahko vodi tudi do ekonomskih učinkov, ki zavirajo razvoj in inovacije v širši gospodarstvu. Posledično je za ohranitev demokratičnih vrednot in zdravega poslovnega okolja ključno, da se podobni primeri obravnavajo z največjo resnostjo in strokovnostjo.V tem članku bomo podrobno analizirali podatke vseh podjetij, kjer je skupina MSIN večinski lastnik ali ima večinski vpliv prek svojih strateških hčerinskih družb. Osredotočamo se na javna sredstva, ki jih ta podjetja prejemajo iz državnega proračuna, in prepoznavamo resne indikacije nepravilnosti ter možnih korupcijskih praks. Bralci lahko vse grafične prikaze podatkov in metodologijo najdejo na koncu članka.Spoštovani državljani, kliknite ERAR in se prepričajte na lasnte oči! Sredstva podjetjam v lasti družbe MSIN in njenih hčerinskih družb so se v času Golobove vlade drastično povečala!Po podatkih informacijskega sistema ERAR, ki ga upravlja Komisija za preprečevanje korupcije in omogoča javni vpogled v porabo državnega denarja, so se prihodki družbe MSIN iz državnega proračuna skoraj podvojili po začetku mandata aktualne vlade. V obdobju od leta 2016 do sredine 2022 je MSIN prejel 669.128,98 evra, medtem ko je v zadnjih treh letih pod Golobovo vlado ta znesek zrasel na 1.077.510,91 evra.Podobna dinamika je zaznana pri podjetju KIG, ki je od leta 2003 do danes prejelo 3.771.796,62 evra. Od tega je v zadnjih treh letih prejelo kar 1.537.758,81 evra, kar pomeni občuten porast financiranja v aktualnem obdobju.Še izrazitejši primer predstavlja Cetis, ki je v istem obdobju prejel 41.557.070,10 evra javnih sredstev, kar pomeni skoraj 38 % vseh sredstev, ki jih je podjetje prejelo od leta 2003. Podjetje Donit Tesnit pa je javna sredstva začelo prejemati šele po nastopu aktualne vlade, kar nakazuje nenaden preobrat v politiki dodeljevanja državnih sredstev.Tudi hčerinske družbe KIG kažejo znatne premike. Podjetje KIG KGA d.o.o. je od leta 2003 prejelo skupno 158.141,72 evra, pri čemer je kar 76.174,25 evra prejelo v zadnjih treh letih. Meblo Signalizacija je v celotnem obdobju beleženja prejela 8.973.586,03 evra, pri čemer 3.798.731,86 evra odpade na obdobje aktualne vlade.Podjetje Linija je leta 2021 prejelo 1.899,90 evra iz proračuna, medtem ko je njegov podrejeni subjekt AP MS (Avtobusni promet Murska Sobota d.d.) od leta 2003 prejel kar 68.147.068,95 evra. Od tega je v zadnjih treh letih prišlo 30.450.779,63 evra, čeprav je podjetje v letu 2023 ob devetih milijonih evrov prometa izkazalo 1,3 milijona evrov izgube.Zarja Elektronika je prejela skupno 12.224.931,84 evra, od tega 4.461.160,66 evra v času aktualne vlade. Podobno velja za podjetje Varnost Vič, ki je od leta 2003 prejelo 13.516.170,61 evra, pri čemer je kar 4.430.031,97 evra bilo dodeljenih po letu 2022.HIT Nova Gorica, kjer ima MSIN prek hčerinske družbe Cetis skoraj 20-odstotni delež, je prejel 22.279.083,24 evra, od tega skoraj polovico – 9.649.302,38 evra – v času vlade Roberta Goloba. Omeniti velja, da je v tej družbi zaposlena tudi nekdanja soproga predsednika vlade, kar dodatno izpostavlja vprašanje možnih konfliktov interesov.Med manjšimi podjetji je Hifi Color Studio od nastopa aktualne vlade prejel 22.236,20 evra, medtem ko Donep, GT Naložbe in Papilio v tem obdobju niso beležili prejemkov iz državnega proračuna.CETIS-GRAF je v zadnjih treh letih prejel 297.918,33 evra, skupno pa 560.928,01 evra. Hčerinsko podjetje CETIS FLEX je od junija 2022 prejelo 881.689,64 evra, skupno pa 1.189.073,37 evra. EGP d.o.o. je od leta 2003 prejel 2.831.559,31 evra, pri čemer je 42 % vseh sredstev prejel v obdobju zadnjih treh let.Za bolj poglobljen vpogled si lahko bralci ogledajo tudi priložene grafe iz ERARA na koncu prispevka.Foto: Posnetek zaslona- Reporter, Primož Lovre. Ali povečana prekomerna nakazana finančna sredstva družbam v lasti MSIN lahko pomeni kršitev nekaterih zakon in kršitev členov zakona slovenske zakonodaje?Analiza razkritij sistema ERAR kaže na izrazit in vztrajno naraščajoč trend dodeljevanja javnih sredstev podjetjem, povezanih s skupino MSIN. Ta pojav ni naključen. Gre za sistemski premik v smeri povečane koncentracije proračunskih sredstev v korist ozkega kroga gospodarskih subjektov, pri čemer obstajajo elementi, ki kažejo na resno tveganje koruptivnih praks.Marko Mohar. (Foto: Posnetek zaslona- Finance)Kritični časovni okvir, ki sovpada z začetkom mandata aktualne vlade, ter pojav osebnih in političnih povezav med prejemniki sredstev in javnimi funkcionarji dodatno utrjujeta sum, da dodeljevanje sredstev ni povsem neodvisno ali utemeljeno izključno na ekonomskih ali strokovnih kriterijih.V tem kontekstu so posebej pomembna določila Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki javne funkcionarje in uradnike zavezujejo k ravnanju v skladu z najvišjimi standardi integritete in preglednosti. Vsaka odločitev o razdelitvi javnih sredstev mora temeljiti na objektivnih in transparentnih merilih, še posebej v okoliščinah, kjer obstaja možnost konflikta interesov.Foto: Posnetek zaslona- Necenzurirano, SiolHkrati Zakon o javnih financah (ZJF) predpisuje namensko in učinkovito rabo sredstev, pri čemer mora biti vsak proračunski odliv utemeljen, sledljiv in podvržen nadzoru. Ob pregledu zbranih podatkov postane jasno, da obstaja več primerov, kjer je razmerje med dodeljenimi sredstvi in doseženimi rezultati vprašljivo – na primer v primeru AP MS, ki ob visokem dotoku sredstev izkazuje znatno poslovno izgubo.Matjaž Satler, eden izmed lastnikov podjetniške hobotnice MSIN. (Foto: Posnetek zaslona-Mediaspeed)Institucije, kot sta Komisija za preprečevanje korupcije in Računsko sodišče RS, imajo v tem primeru jasno odgovornost: sprožiti morajo neodvisne in celovite preiskave. Cilj mora biti ne le ugotovitev morebitnih nepravilnosti za nazaj, temveč tudi vzpostavitev učinkovitejšega nadzora nad prihodnjim razporejanjem sredstev.Pomembno je tudi opozoriti na širše posledice za delovanje trga. Netransparentno in preferenčno dodeljevanje državnih sredstev izkrivlja konkurenco in onemogoča enake pogoje za vse gospodarske subjekte. Takšna praksa ni le domače pravne narave, temveč je lahko tudi predmet preiskav v okviru evropskih pravil o državnih pomočeh.Na podlagi celotne analize ocenjujemo, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum sistemskega izkoriščanja javnofinančnega mehanizma, kar predstavlja resno grožnjo za integriteto upravljanja državnih sredstev. Prava.si zato poziva k takojšnjemu ukrepanju nadzornih institucij, saj je pregledna poraba javnega denarja temelj zaupanja v demokracijo in pravno državo.Že večkrat so mediji omenili, da se je začetni kapital skupine MSIN nabral v poslovni hobotnici razvpitega tajkuna Darka Horvata. (Foto: Prava.si)V grafih sistema ERAR si lahko ogledate, koliko sredstev so posamezna podjetja iz skupine MSIN in njihove strateške hčerinske družbe prejela od začetka mandata sedanje vlade dr. Roberta Goloba, ki je začela svoj mandat 1. junija 2022 :MSINFoto: Posnetek zaslona- ErarKIG podjetje za proizvodnjo in upravljanje družb d.dFoto: Posnetek zaslona-ErarKIG KGA proizvodnja, trgovina, inženiring d.o.o.Foto: Posnetek zaslona- ErarMEBLO SIGNALIZACIJA, prometna signalizacija d.o.oFoto: Posnetek zaslona- ErarDonit TesnitFoto: Posnetek zaslona-ErarCetisCetis FlexFoto: Posnetek zaslona-ErarCetis grafFoto: Posnetek zaslona-ErarEGP, Embalažno grafično podjetje d.o.o.Foto: Posnetek zaslona- ErarHI FI COLOUR STUDIOFoto: Posnetek zaslona- ErarLinijaFoto: Posnetek zaslona- ErarAvtobusni promet Murska Sobota d.d.Foto: Posnetek zaslona-ErarZarja ElektronikaFoto: Posnetek zaslona-ErarVarnost VičFoto: Posnetek zaslona- ErarHit hoteli, igralnice, turizem d.d.Foto: Posnetek zaslona-ErarLuka Perš

V Sloveniji smo že vajeni, da se v ozadju na videz banalnih dogodkov skrivajo politično-gospodarske naveze, ki sistem izkoriščajo za zasebne koristi. Tako tudi najnovejša zgodba o »puščajočih policijskih hišicah« pri Državnem zboru odpira resna vprašanja o korupciji, klientelizmu in netransparentnem delovanju oblasti.Foto: Posnetek zaslona- SiolV medijih Siol in N1 je bila objavljena novica o tehničnih težavah z varnostnimi hišicami, ki so jih postavili za potrebe policije.A pravi problem se skriva drugje – v tem, kdo jih je dobavil, koliko so stale in pod kakšnimi pogoji je bil posel izpeljan. Ne pozabite, velike so le DVA KVADRATNA METRA!Foto: Posnetek zaslona- Preiskovalno.siČudna kronologija in še bolj čudni zmagovalciKot je razkril spletni medij Preiskovalno v članku z naslovom Razkrivamo: Minister podražil policijske hišice za skoraj 100.000 evrov se zgodba začne že leta 2018, ko je takratni notranji minister Boštjan Poklukar želel izpeljati javni razpis za nakup stražarskih hišic. Posel takrat ni uspel, saj izbrani ponudnik ni imel ustreznih referenc. V času Janševe vlade so poskus ponovili, a ga je Ministrstvo zaradi previsokih cen zavrnilo. Ocenjena vrednost nakupa se je iz 270.000 evrov v letu 2021 zvišala na 365.000 evrov v letu 2022. Kljub temu je ponudba podjetja KIG, vredna 420.000 evrov, ponovno padla – predraga. In potem se zgodi klasični slovenski obrat.Le nekaj dni pred odhodom ministrice Tatjane Bobnar izpeljejo nov razpis, ki ga nato dokončno potrdi Boštjan Poklukar – zdaj ponovno kot notranji minister. V tem razpisu se zgodi ključen premik: ocenjena vrednost projekta se nenadoma dvigne za dodatnih 100.000 evrov – kar brez tehtne utemeljitve. Zdaj je celoten posel, ki obsega pet hišic, vsaka velika dva kvadratna metra, ocenjen na 465.000 evrov.To pomeni 93.000 evrov za eno majhno kovinsko hišico z vso operemo v velikosti DVEH KVADRATNIH METROV! Po naših informacijah, bi se primerne hiške z vso opremo za policiste na mednarodnih trgih dalo dobiti od 25 do 40 tisoč evrov. Kar vam lahko potrdi tudi vsak strokovnjak na področju policije.Ob tem je treba opozoriti, da so to objekti brez trajne namembnosti, brez priključkov in z omejeno uporabnostjo. Gre za modularne konstrukcije, ki jih podjetja običajno tržijo po desetkrat nižji ceni.Javnosti zato dolgujemo jasne odgovore: kdo je predlagal dvig cene, kdo je določil pogoje razpisa in zakaj se je v končni fazi vse odvilo tako, da je ustrezalo le enemu ponudniku?Na razpisu zmaga podjetje KIG iz Iga, poznano po izdelavi registrskih tablic in prometne signalizacije. A kar zbudi dodatno pozornost, je lastniška struktura. KIG je v lasti podjetja MSIN, katerega direktor je Radenko Mijatović, sicer tudi predsednik Nogometne zveze Slovenije in eden najtesnejših sodelavcev Aleksandra Čeferina, predsednika UEFA.Poleg tega, da je predsednik NZS Radenko Mijatovič direktor družbe MSIN, je tudi dolgoletni predsednik uprave Cetis. (Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv) Fešta, ki je prinesla posel? Mijatovićevo financiranje Svobode in izbira KIG v večinski lasti družbe MSIN za drage policijske hišice vzbujata sum korupcije!??Podjetje KIG nima referenc za izdelavo policijskih objektov je razkril spletni medij Preiskovalno. Kljub temu dobi posel. Zakaj?Več virov nam je zaupalo, da je Radenko Mijatović plačnik povolilne zabave sedanje največje parlamentarne in vladne stranke Gibanje Svoboda. Je bila nagrada dobljeni posel hčerinskega podjetja iz družbe MSIN, podjetje KiG? (Foto: Posnetek zaslona- Žurnal24, Anže Petkovšek)Morda odgovor ponuja dogodek iz aprila 2022. Aprila 2022 je Gibanje Svoboda slavilo svojo volilno zmago v ljubljanski Cvetličarni. Po poročanju medija Nova24TV naj bi povolilno zabavo financiral prav Radenko Mijatović. Če to drži, potem govorimo o neprijavljeni donaciji politični stranki, kar slovenska zakonodaja prepoveduje. Manj kot leto in pol po tem dogodku pa podjetje, ki ga lastniško obvladuje družba MSIN, v kateri je Mijatović direktor družbe, dobi posel, ki ga podeli vlada iste politične opcije. Ali pa bolj opcije vzporednega mehanizma.Foto: Prava.siGre torej za domnevno povratno korist – darilo (zabava), nato pa posel. Model »quid pro quo«, ki smo ga videli že prevečkrat. Vse to bi bilo zgolj sumljivo, če ne bi obstajali tudi konkretni pravni razlogi za dvom v zakonitost posla.297. člen Kazenskega zakonika (KZ-1) prepoveduje sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje. Prav tako 262. člen govori o dajanju podkupnin političnim strankam ali uradnim osebam z namenom vplivanja na odločitve v postopkih javnega naročanja.Foto: Posnetek zaslona- Uradni list Republike SlovenijeZakon o integriteti in preprečevanju korupcije še dodatno razširi pojem korupcije kot vsako kršenje dolžnega ravnanja za zasebni interes – tudi v obliki daril, gostoljubnosti ali sponzorstev.Če je torej Mijatović organiziral ali financiral zabavo za Gibanje Svoboda in če ta ni bila prijavljena kot donacija, hkrati pa hčerinsko podjetje družbe, v kateri je direktor pridobi državni posel, imamo opravka z vsemi indikatorji tveganja za korupcijo.Na tej točki je že presežen prag, kjer bi morali reagirati Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) in državno tožilstvo. Kronologija dogodkov, dvig sredstev tik pred izvedbo razpisa in izjemno visoka cena (93.000 evrov za dve kvadratna metra površine) kažejo, da bi lahko bil razpis prilagojen izbranemu podjetju.Če zasebnik financira politično stranko in nato pridobi državni posel, to pomeni močan konflikt interesov, kršitev zakona o integriteti, morda celo kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali podkupovanja. Če organi ne bodo ukrepali, bo to jasen signal, da je sistem neodziven ali celo ujet v mrežo političnih povezav.Radenko MIjatovič je direktor družbe MSIN. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)Ali bo primer policijskih hišic dokazal, da je Slovenija še vedno moralna in pravna država?Primer stražarskih hišic ni samo pravno vprašanje. Je preizkus za slovensko pravno državo, za politično odgovornost, za delovanje medijev in za civilno družbo. Je tudi ogledalo delovanja vlade Roberta Goloba – in še bolj – ogledalo političnega odnosa do spoštovanja pravil igre, ki naj bi vladala v demokraciji. Če bo ta primer ostal brez epiloga, bo to še ena potrditev, da za »naše« veljajo drugačna pravila kot za »vaše«.Ključni lastnik podjetja KIG je MSIN in z njim povezane družbe. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)Je bila plačana zabava v Cvetličarni domnevno s strani direktorja družbe MSIN Radenka Mijatoviča naključje? Je bilo zvišanje ocenjene vrednosti javnega naročila na 465.000 evrov res nujno? Je podjetje KIG res najboljši izvajalec? In končno: zakaj dve kvadratna metra z vso opremo Kprostora stanejo skoraj 100.000 evrov?Slovenija si zasluži odgovore. Če jih ne dobimo, bo še ena »hišica« – tokrat pravna in moralna – spet zgrmela pod težo domnevne politične korupcije.Luka Perš

V našem mediju smo pred dnevi objavili članek z naslovom Poslovno-politična vojna: Združba Aleksandra Čeferina proti združbi Boruta Jamnika – boj za milijarde in oblast?, v katerem smo izpostavili, da se bo ključni boj na področju ekonomije, gospodarstva, medijev in pravosodja odvijal med združbama zbranima okrog predsednika UEFA Aleksandra Čeferina in predsednika SID banke Boruta Jamnika.Foto: Prava.siO naši tezi pa je tudi v nedavnem intervjuju v oddaji Ura resniceintervjuju v oddaji Ura resnice Bojan Požar povprašal predsednika največje opozicijske stranke SDS Janeza Janša. Le ta je odgovoril, da na področju ekonimije se to opazi, medtem ko pravosodje in medije še vedno v večji meri obvladujejo strukture iz Murgl.Borut Jamnik, dolgoletni vplivni državni uradnik, se je znašel v središču politično-ekonomske afere, ki ogroža javni denar in razvojne projekte v Sloveniji. Mi smo že v članku z naslovom HALO, NADZORNIKI SID BANKE! PREVARA VSEH PREVAR! Borut Jamnik želi svoje nasedle NALOŽBE REŠITI Z EVROPSKIMI PROJEKTI SID BANKE, objavljenem 14. decembra 2022, opozarjali, da je njegovo imenovanje za predsednika uprave SID banke sprožilo alarmantna opozorila o preusmerjanju kohezijskih sredstev v zasebne roke, kar bi lahko pomenilo milijonsko škodo za davkoplačevalce.Foto: Prava.siOPOZORILO ŽVIŽGAČA J.S. o prihodnosti SID banke pod vodstvom Boruta Jamnika!: ALARMANTNE PRAKSE PRI UPRAVLJANJU JAVNIH SREDSTEV V SID BANKI?Po informacijah žvižgača z inicialkama J.S., javno predstavljenih na omrežju X s strani enega najvplivnejših slovenskih novinarjev, Bojana Požarja, naj bi minister za gospodarstvo Matjaž Han v sodelovanju z Borutom Jamnikom vzpostavljal nov sistem posrednega financiranja (Holdinški sklad). Po njegovih trditvah naj bi ta sistem omogočal preusmerjanje evropskih sredstev iz javnih investicij v zasebne projekte – pogosto pod krinko »trajnostnih« in »inovativnih« pobud.Ključno vlogo v tem procesu naj bi imela SID banka, ki jo vodi Jamnik. Po trditvah žvižgača ta institucija deluje brez ustreznega nadzora in transparentnosti. Poleg tega SID banka ne bo upravljala zgolj enega sklada – v prihodnjih letih naj bi sodelovala tudi pri razpisih v skupni vrednosti več kot 700 milijonov evrov in celo pri financiranju obrambne industrije. Mi pa smo v članku z naslovom Ali se rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič zaveda, kdo stoji za projektom "sklad Vesna"??? razkrili, da bodo skupaj z akterji poslovnega kroga "poslovnega angela" Branka Drobnaka imeli ključno besedo pri upravljanju sklada Vesna. V ta namen se je prvič v zgodovini delovanja SID banke ustanovila hčerinsko družbo SID Svetovanje, ki naj bi določala pogoje poslovanja med banko in prejemniki sredstev. Kritiki opozarjajo, da se pod krinko sodobnega razvojnega financiranja vzpostavlja sofisticiran sistem nadzora nad kapitalom, ki pa naj ne bi služil širšemu razvoju, temveč interesom ozkega kroga izbranih posameznikov in podjetij. Obstaja strah, da bo – podobno kot v nekaterih primerih v preteklosti – breme morebitnega finančnega zloma ponovno padlo na davkoplačevalce.Če bi SID banka v prihodnosti postala nelikvidna, bi se odgovornost najverjetneje skušala pripisati zunanji krizi, medtem ko bi se pravi razlogi skrivali v spornih odločitvah, ki se mogoče sprejemajo že danes.Razpoložljiva evropska sredstva, ki naj bi bila usmerjena v razvojne projekte, bi bila tako dejansko porabljena za interese določenih struktur. Če pride do napačne porabe, bo vračilo teh sredstev ponovno breme slovenske javnosti. Foto: Posnetek zaslona-Slovenske novice.Pismo žvižgača J.S. (nelektorirano in objavljeno v izvirniku na profilu X Bojana Požarja objavljen 7.4.2025 )Državljan J.S. piše:"Pozdravljen Bojan,upam, da novica Slovenske tiskovne agencije ne bo šla neopazno mimo – gre za zgodbo o 280 milijonih ‘razvojnega denarja’, kjer nastopajo trije ključni akterji, vsak s svojo nalogo. Opozarjam na nov finančni sistem, ki ga oblikujeta Han in Jamnik, kjer se pripravlja preusmeritev kohezijskih sredstev – zmanjšanje vlaganj v občine in osnovno javno infrastrukturo v razne ‘start-upe’ in papirnate ‘trajnostne’ projekte določenih kapitalskih in upravljalskih struktur.*1. Matjaž Han z javnim denarjem ustvarja nov sistem posrednega financiranja, ki bo omogočal, da bodo sredstva iz evropskih skladov in državnega proračuna preusmerjena v nov državno-zasebni finančni mehanizem. Država bo sicer formalno nastopala kot vlagatelj, a brez funkcije nadzornika. Denar bo razdeljevan preko posrednikov – kakšni bodo kriteriji izbora, ostaja nejasno. Gre za morebitno ponovno nagrajevanje »pravih« podjetij?2. SID banka – Borut Jamnik: SID banka postaja dejanski upravljalec državnega razvojnega kapitala, s čimer pridobiva izjemno moč odločanja. Čeprav gre za javna sredstva, naj bi bilo odločanje prestavljeno v sfero z minimalnim nadzorom. Jamnik ni neodvisna figura – velja za enega najvplivnejših ljudi v slovenskem državnem gospodarstvu. Če SID banka upravlja z 280 milijoni evrov, pomeni, da nadzor nad porabo javnih sredstev praktično ne obstaja. To banko spreminja v tihi državni holding – brez nadzora, a z vsemi vzvodi odločanja. Ta nova funkcija SID banke ni več razvojno usmerjena, ampak predstavlja politično-ekonomski aparat za financiranje zasebnih interesov z javnim denarjem. »Naši« bodo prejeli poceni kapital, subvencionirane obresti, dolge roke odplačevanja in nepovratna sredstva.3. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj, naj bi v tej zgodbi odigral vlogo ‘PR legalizatorja’. Njegova naloga je upravičevanje preusmeritve kohezijskih sredstev iz javnih projektov (npr. ceste, vodovodi, kanalizacija, občinske investicije) v zasebni sektor. Kohezijska politika, ki je nekoč pomenila vlaganje v skupno dobro, se zdaj spreminja v sistemske finančne injekcije za »ambiciozne start-upe« – kar v praksi pomeni vire za zaprti krog izbranih interesnih skupin."Foto: Posnetek zaslona- X Bojan PožarSID Svetovanje – filter za »naše«?SID banka je za izvajanje tega modela ustanovila hčerinsko družbo SID Svetovanje, ki naj bi uradno nudila tehnično pomoč in svetovanje podjetjem pri pridobivanju javnih sredstev. Vendar pa naj bi po trditvah žvižgača dejansko šlo za mehanizem selektivne distribucije kapitala.SID Svetovanje tako naj ne bi predstavljal podporne enote, temveč filter – instrument selekcije prejemnikov sredstev po sistemu poznanstev, in ne glede na realno razvojno upravičenost. Če se te informacije potrdijo, gre za obliko strukturne korupcije.Foto: Posnetek zaslona-DeloNajvečja težava, na katero opozarja J.S., ni zgolj napačna raba sredstev, temveč celotna sprememba razvojne paradigme države. Namesto naložb v javno infrastrukturo (vodooskrbo, šolstvo, zdravstvo, občinske projekte), se politika usmerja v »mehke« segmente, kjer je učinek sredstev težko merljiv – in pogosto povsem netransparenten.Družba SID svetovanje je bila ustanovljena oktobra 2024. Direktor hčerinske družbe je Bojan Pecher. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)Zato bi bilo nujno, da predvsem ministrstvo za gospodarstvo ter ostali vpleteni deležniki in na koncu predvsem predsednik vlade dr. Robert Golob poskrbijo:1. Neodvisna preiskava upravljanja kohezijskih sredstev v SID banki in povezanih subjektih.2. Javno poročanje o kriterijih dodeljevanja sredstev in seznamih prejemnikov – v realnem času.3. Preverjanje zakonitosti poslovanja SID Svetovanja in ostalih povezanih institucij.Novinarka Dnevnika Anja Hreščak zapisala, da predstavlja Borut Jamnik prototip "strica iz ozadja." (Foto: Posnetek zaslona-Dnevnik)Jamnik je že v času vodenja Modre zavarovalnice postavil sistem, ki je pripeljal do neizbežne implozije kot smo razkrili v našem mediju že decembra 2022. Takrat smo trdili, da se bo implozija v SID banki pričela tri leta kasneje. Zdaj, tri leta po prihodu v SID banko, je na pragu upravljanja skoraj milijarde evrov. Naključje? Če se zgodba ponovi, bo SID banka postala novo finančno razdejanje. Stroške bodo nosili državljani, Evropska unija pa bo zahtevala vračilo napačno porabljenih sredstev. To bi bil močan udarec zaupanju v slovenske razvojne institucije – in hkrati pogreb možnosti za resnično trajnostno preobrazbo države.Luka Perš

V slovenskem pravnem prostoru še naprej vztrajajo dvojna merila. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v zadnjem letu znova usmerila pozornost na domnevno nezdružljivost funkcij občinskih funkcionarjev – županov in svetnikov – s članstvom v Svetu Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS). Paradoksalno pa zakonodaja istočasno izrecno dovoljuje enako funkcijsko prepletanje poslancem italijanske in madžarske narodnosti.Gre za pravno nedoslednost ali politično selektivnost? Vse kaže, da slednje. Z dopolnitvijo Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 119/22) je Državni zbor že leta 2022 izrecno določil, da je funkcija poslanca madžarske ali italijanske narodne skupnosti združljiva s članstvom in dejavnostmi v narodnostnih samoupravnih skupnostih. Zakon je torej priznal naravno in legitimno povezavo med predstavništvom v zakonodajni veji oblasti in upravljanjem interesov narodnostne skupnosti.A na lokalni ravni KPK vztrajno zavzema drugačno stališče. Čeprav župani in občinski svetniki nimajo neposrednega nadzora nad delovanjem PMSNS, kar je osnovni pogoj za nezdružljivost po 27. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), KPK v določenih primerih – denimo v primeru lendavskega župana Janeza Magyara – ugotavlja nezdružljivost funkcij. V skoraj identičnih primerih (npr. Dušan Orban, Robert Požonec, Teodor Varga) pa nezdružljivosti ni bilo ugotovljene. Selektivno odločanje KPK ni več samo pravno vprašanje, temveč ustavno-politični problem.v 43. členu je napisano, da ima vsak polnoletni državljan pravico voliti in biti voljen. (Foto: Ustava RS)Ustavna raven: pasivna volilna pravica, enakost in lex certa43. člen Ustave RS vsakomur zagotavlja pravico biti voljen, kar pomeni, da lahko državljani kandidirajo in opravljajo funkcije, za katere so dobili podporo volivcev. Vsaka omejitev te pravice je dopustna le pod pogojem nujnosti, sorazmernosti in zakonitosti (glej odločbo U-I-64/14).Kadar KPK poseže v opravljanje funkcije posameznika, ki je bil legitimno izvoljen, mora za to obstajati izrecna in nedvoumna zakonska podlaga, skladna z načelom lex certa. Če takšna podlaga ne obstaja, gre za nezakonit poseg v človekovo pravico do sodelovanja v javnih zadevah (44. člen Ustave RS).Poleg tega gre tudi za kršitev načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave RS), saj zakonodaja poslancem narodnosti dopušča točno tisto funkcijsko prepletanje, ki ga KPK županom in svetnikom prepoveduje. Če poslanci, ki odločajo o milijardnem državnem proračunu, lahko opravljajo funkcijo v PMSNS, potem je pravno nevzdržno, da bi bilo to prepovedano lokalnim funkcionarjem, ki imajo manjši, bolj omejen vpliv na razporeditev sredstev.KPK je v preteklosti odločila, da funkcija Janeza Magyara ni združljiva s članstvom v PMSNS. A ni isto presodila za druge primerljive župane in svetnike. Pravna merila niso bila jasno določena, kar pomeni, da je bila odločitev prepuščena prosti presoji organa – to pa krši načelo pravne varnosti (2. člen Ustave RS).Vrhovno sodišče RS je v več sodbah (npr. X Ips 16/2022) že poudarilo, da mora biti vsaka razlaga zakona skladna z ustavnimi pravicami posameznika in da se ne sme uporabljati širših ali politično motiviranih interpretacij, ki posegajo v temeljne svoboščine.Ali bo županu Lendave Janezu Magyaru uspelo prepričati glede PMNS Vrhovno sodišče Republike Slovenije? (Foto: Posnetek zaslona- Državni zbor)Tudi v primeru Janeza Magyara je bilo že jasno izraženo stališče upravnega sodišča, ki je odločilo v prid KPK. Zadevo zdaj presoja Vrhovno sodišče, a ključno vprašanje ostaja: ali ima Komisija sploh pravico razlagati zakon na način, ki krši temeljne človekove pravice?V razpravo se vključuje tudi nekdanji poslanec Ferenc Horvath, ki je sam več let opravljal funkcijo poslanca in člana PMSNS, kljub opozorilom KPK. A ta v letu 2023 ni dobil več podpore v lendavskem svetu PMSNS in ni bil imenovan za nov mandat v svetu PMSNS. Zato nas preseneča njegova reakcija. Skupina poslancev s prvo podpisano poslanko Slovenske demokratske stranke Jelko Godec je oktobra 2024 vložila predlog sprememb k zakonodaji, a je Ferenc Horvath tik pred vložitvijo sprememb zakonodaj umaknil svoj podpis k spremembam kot sopredlagatelj. Ali to pomeni, da izključuje potencialno konkurenco? Na to vprašanje si bo moral poslanec madžarske narodnostne skupnosti odgovoriti sam. Če ne prej, pa na prihajajočih parlamentarnih volitvah.Podpis k predlogu Zakona o Lokalni samoupravi je poslanec Ferenc Horvath namenil 23. oktobra 2024. (Foto: Državni zbor)Dne 28.10.2024 pa je poslal sporočilo predsednici Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič, da umika svoj podpis k predlogu sprememb Zakona o lokalni samoupravi. (Foto: Državni zbor)Politična razlaga njegovega ravnanja ni zanemarljiva. Povezave med Horvathom in določenimi kadri PMSNS, nasprotja z aktualnim lendavskim županom ter finančni tokovi iz javnih zavodov, kot je Minta, kažejo na možno ozadje političnega manevriranja v pravno občutljivih zadevah.Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi. (Foto: Posnetek zaslona-KPK)KPK: Lov na čarovnice namesto varovanja integritete???Naloga KPK je varovati integriteto javnega sektorja. A kadar Komisija deluje na podlagi nedoločenih zakonskih norm, brez konsistentnih standardov, ter pri tem selektivno in arbitrarno presoja, izgublja svojo kredibilnost in preneha biti varuh pravne države. Postane zgolj orodje politične izključitve.Še huje: trenutna ureditev pomeni, da ista funkcija – članstvo v PMSNS – velja za dopustno pri poslancih, a sporno pri županih ali svetnikih. To ne pomeni zgolj pravne nedoslednosti – pomeni sistemsko diskriminacijo pripadnikov narodnih skupnosti na lokalni ravni.64. člen Ustave RS določa, da pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji uživajo posebno varstvo, tudi glede politične participacije in samoupravnih struktur. Če država te ustavne pravice ne implementira dosledno in simetrično, potem pravica ostaja samo na papirju, realnost pa pomeni izključevanje – prav tistih, ki bi morali biti najbolj zaščiteni.Dokler zakon ne bo nedvoumno določil, da so funkcije občinskih funkcionarjev združljive s članstvom v narodnostnih svetih, bo pravna praznina omogočala selektivno in politično vodeno delovanje institucij, kot je KPK.Rešitev je že na mizi – predlog spremembe Zakona o lokalni samoupravi, ki ga je vložila skupina poslancev s prvo podpisano Jelko Godec. Predlog predvideva izrecno združljivost funkcij, kot že velja za poslance.V pravni državi ni dovoljeno, da se ustavne pravice izigravajo z interpretacijo zakonov, ki temeljijo na nedoločnih in nestabilnih merilih. Ustava je nad vsakim zakonom. Če nekaj velja za najvišji zakonodajni nivo – mora veljati tudi za lokalni, ki je najbolj neposreden stik med državljani in oblastjo.Spodaj si lahko preberete KPK, občine Moravske Toplice in občine Šalovci na naša novinarska vprašanja.Odgovor Komisije za preprečevanje korupcije glede zadeve PMNS:Odgovor občine Moravske Toplice:Odgovor občine Šalovci:Luka Perš

Predsednik UEFA Aleksander Čeferin je doživel še enega izmed vrhuncev letošnje nogometne sezone. Njegov dolgoletni prijatelj, predsednik nogometnega kluba PSG, Nasser Al-Khelaifi, si je končno uresničil dolgoletne sanje – po desetletju neuspešnih poskusov so njegovi igralci osvojili naslov prvaka Lige prvakov.Foto: Posnetek zaslona- Nova24tvMorda bosta prijatelja ta uspeh proslavila kar v Čeferinovi priljubljeni "bazi" – Dnevnem baru pr’ Mrtinet v vasi Luče pri Grosupljem. Ta kraj je dobro poznan ne le Čeferinu in Al-Khelaifiju, temveč tudi ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću. Po informacijah naših virov naj bi se prav v času koronskih ukrepov omenjena trojica udeležila t. i. "nočnega rekreativnega teka" po okoliških njivah in gozdovih.V javnosti so se že večkrat pojavili namigi, da je Dnevni bar pr* Mrtinet gostil veliko vplivnih Čeferinovih prijateljev. (Foto: Posnetek zaslona- Dobregostilne.si)Gre za skrivnostni sestanek, ki ga je že pred časom v enem svojih člankov razkril dolgoletni raziskovalni novinar Bojan Požar (Ekskluzivno, razkrivamo: pred razkolom na Uefi Čeferin spornega Katarca iz PSG skrivaj pripeljal do Jankovića?!, objavljen dne 20. april 2021). Čeprav gre navzven morda zgolj za prijateljsko druženje, številni poznavalci opozarjajo, da so takšna srečanja lahko vse prej kot nedolžna – še posebej, ko združujejo najvplivnejše ljudi v evropskem nogometu, lokalni politiki in skrbno izbrani kraji daleč stran od oči javnosti.Foto: Posnetek zaslona-PozareportIn zakaj se isti posamezniki vedno znova pojavljajo v središču poslovnih, športnih in političnih mrež, ki vodijo do istih vrat?Ko so povezave med Aleksandrom Čeferinom, Nasserjem Al-Khelaifijem in Zoranom Jankovićem prepletene z milijonskimi interesi, mednarodnim športnim lobijem in domačimi vplivi v pravosodju in medijih, postane vsak nočni tek vprašanje javnega interesa.Sodba Sodišča Evropske Unije z dne 18.1. 2023 v zadevi C-333/ 21 (zadeva Superliga). (Foto: Posnetek zaslona- Curia dokumenti)Težave za Čeferina! Sodba Sodišča Evropske Unije z dne 18. januar 2023 v zadevi Superliga razkriva, da je Čeferin le navaden direktor gospodarske mednarodne družbe! S tem krši 22 in 37. člen Zakona o odvetništvu in je v desetih letih nezakonito prejel slabe tri milijone evrov kot delni lastnik odvetniške pisarne???Sodba Sodišča Evropske unije z dne 18. januarja 2023 v zadevi C-333/21, poznani kot zadeva Superliga, prinaša prelomno pravno stališče o naravi UEFA in drugih športnih organizacij.V tej sodbi je Sodišče jasno določilo, da UEFA ni nevladna ali neprofitna organizacija, kot jo pogosto napačno predstavljajo v javnosti, ampak da gre za gospodarski subjekt, ki deluje na konkurenčnem trgu športnih storitev.Sodišče je obrazložilo, da ima UEFA pravno obliko gospodarske družbe, saj je registrirana kot delniška družba – Societe Anonyme. Uefa deluje kot podjetje, ki trži svoje športne proizvode in storitve (nogometna tekmovanja, televizijske pravice, sponzorstva). V nadaljevanju, da ima svoje finančne interese, ki jih uresničuje na trgu. To pomeni, da ni zgolj športna zveza, ampak pravni in ekonomski subjekt! Je podvržena evropskemu pravilu o konkurenčnem pravu, torej mora spoštovati pravila trga in konkurence. Zadeva Superliga je nastala zaradi spora med UEFA in skupino najbogatejših nogometnih klubov, ki so želeli ustanoviti lastno tekmovanje izven okvirov UEFA.Sodišče je presodilo, da UEFA nima pravice preprečevati takšnih konkurentov na trgu, saj je sama gospodarski subjekt.Sodba Sodišča EU dokončno potrjuje tisto, kar se bojijo predvsem v Odvetniški zbornici Slovenije. Sodba dokazuje, da v primeru Aleksandra Čeferina že desetletje dopuščajo domnevne sporne nezakonitosti. (Foto: Posnetek zaslona- Zakon o odvetništvu)Sodba sodišča Evropske Unije dokončno potrjuje, da Aleksander Čeferin krši 22. in 37. člen ZAKONA O ODVETNIŠTVU ŽE SKORAJ DESET LET! V 37. členu Zakona o odvetništvu je jasno razvidno, da Aleksander Čeferin zaradi službe na UEFI kot njen predsednik NE BI SMEL BITI od zasedbe funkcije LASTNIK ODVETNIŠKE PISARNE! (Foto: Posnetek zaslona- Zakon o odvetništvu)Aleksander Čeferin je od leta 2016 predsednik UEFA, torej dejansko vodja oziroma direktor podjetja, ki kot gospodarski subjekt posluje na trgu športnih storitev. To pomeni, da njegova funkcija ni zgolj simbolična ali neprofitna, temveč vključuje vodenje družbe, ki ustvarja prihodke, sklepa komercialne pogodbe in ima poslovne interese.V slovenskem pravnem sistemu je poklic odvetnika reguliran z Zakonom o odvetništvu, ki med drugim prepoveduje, da odvetnik opravlja funkcije, ki so v konfliktu z neodvisnostjo in neprekinjenim opravljanjem odvetniške službe. Ker je Čeferin direktor gospodarske družbe (UEFA), ne more hkrati aktivno opravljati odvetniškega poklica in zaradi tega bi moral imeti status odvetnika v mirovanju ali pa biti izbrisan iz registra. Čeprav Čeferin od leta 2016 ne opravlja odvetniške dejavnosti, pa ostaja lastnik odvetniške družbe in prejemnik dobičkov, kar je po slovenskem pravu nezdružljivo in nezakonito.Odvetniška družba Čeferin, Pogačnik, Novak, Koščak in partnerji, družba za opravljanje odvetniškega poklica, o.p., d.o.o. je v zadnjih letih ustvarila med 3 in 4 milijoni evrov prihodkov letno, s čistim dobičkom okoli milijon evrov. Čeferin, kot 30-odstotni lastnik, naj bi prejemal približno 300.000 evrov letno, skupaj že okoli tri milijone evrov po naših izračunih od leta 2016.Poslovni izkazi odvetniške pisarne Čeferin v letih 2021-2024. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)Ta dejstva so v direktnem nasprotju s pravili o nezdružljivosti funkcij po Zakonu o odvetništvu, saj Čeferin kot predsednik UEFA deluje kot menedžer zasebnega gospodarskega subjekta, kar preprečuje opravljanje odvetniškega poklica in prejemanje odvetniških dobičkov.Odvetniška zbornica Slovenije, pod vodstvom Janeza Starmana, ki je bil v času odločanja o Čeferinovem statusu tudi podpredsednik zbornice, ni ukrepala v skladu z zakonskimi obveznostmi. Starmanove povezave z omrežji in sumljivimi posli so predmet dodatnih vprašanj glede integritete in neodvisnosti zbornice. Mi pa smo oba akterja razkrivali ob čudnem nakupu stolpa v Glemu, ki ga je zelo verjetno za Čeferinovo omrežje izvedla globalistična organizacija Fair Wage s sedežem v Nyonu. O tem smo pisali v člankih z naslovi Ali je bila kupnina za stolp v Glemu Čeferinovega omrežja CENA, da Čeferinu Janez Starman ne ODZVAME ODVETNIŠKE LICENCE!????, ???Zasebni biznis??? akterjev omrežja obalnega odvetnika Janeza Starmana v zadevi Glem izrabilo Čeferina za svoje parkirišče? in Kdo so ključni akterji globalistične mreže Fair Wage, ki stojijo za nakupom stolpa v Glemu?Foto: Prava.siRaziskovalni novinar Domovine Nenad Glücks je razkril, da je Odvetniška zbornica Slovenije, kljub jasnim zakonskim določbam, zavestno zadržala status odvetnika Aleksandra Čeferina, kar omogoča njegovo nadaljnje prejemanje dobičkov iz odvetniške družbe. Njegova analiza vključuje tudi povezave z RTV Slovenija in drugimi pomembnimi akterji, ki so del omrežja, ki ščiti Čeferina pred pravnimi posledicami.Predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Janez Starman je ključna oseba, da zadržuje sporne sprejete nezakonite sklepe v primeru Aleksandra Čeferina. Velja za enega ključnih operativcev za Čeferinove zadeve na področju pravosodja. (Foto: Posnetek zaslona-Domovina)Sodba Sodišča Evropske unije v zadevi C-333/21 (Superliga) predstavlja jasen pravni okvir, ki razkriva, da UEFA deluje kot gospodarska družba. Posledično to pomeni, da Aleksander Čeferin kot njen predsednik opravlja funkcijo, ki je po 22. in 37. členu Zakona o odvetništvu nezdružljiva z ohranjanjem statusa odvetnika in prejemanjem dobičkov iz odvetniške dejavnosti.Kljub temu Odvetniška zbornica Slovenije – ki bi morala kot varuhinja pravne stroke ukrepati v skladu z zakonodajo – pod vodstvom predsednika Janeza Starmana ne izvaja zakonskih obveznosti.Zbornica tako še naprej dopušča očitne in pravno nesporne kršitve, s čimer omogoča, da Aleksander Čeferin v nasprotju z zakonom že skoraj desetletje prejema dobičke iz odvetniške družbe, kljub temu da bi moral biti v skladu z veljavno zakonodajo izbrisan iz registra odvetnikov ali najmanj začasno izločen.Luka Perš

Zdaj je dokončno jasno: v Sloveniji poteka tiha, a vse bolj razvidna poslovno-politična vojna med dvema vplivnima klanoma – enim, ki se zbira okoli predsednika UEFA Aleksandra Čeferina, in drugim, ki ga vodi dolgoletni kadrovski strateg države Borut Jamnik. V ospredju ni le boj za položaje, temveč za nadzor nad ključnimi vzvodi oblasti in kapitala. Zadnji dogodki potrjujejo, da sta se oblikovali dve glavni omrežji, ki vplivata na najpomembnejše gospodarske in politične odločitve v državi.Znaki spopada: državna podjetja, RTV, milijardni razpisiSporna pogodba med RTV Slovenija in odvetniško pisarno Čeferin, zadrževanje odvetniške licence Aleksandra Čeferina s strani Janeza Starmana, dogajanje v podjetjih kot so Petrol, Slovenske železnice, DARS, širitev vpliva SID banke, in gradbeni posli Daria Južna v Ljubljani – vse to niso več nepovezani incidenti, temveč deli večje slike.Na eni strani se vzpostavlja novo omrežje okoli Čeferina, kamor se selijo tudi nekdanji člani izginjajočega omrežja Komandos, povezani z dediščino Janeza Zemljariča in gospodarstvom nekdanje Splošne plovbe. Ob tem je že v preteklosti eden najbolje obveščenih novinarjev v Sloveniji Bojan Požar v članku z naslovom Umaknil se je iz politike in vrgel v biznis: Menda vodi tretji gradbeni kartel, prek bratranca pa naskok na Petrol povedal, da Čeferinovo omrežje ima vpliv na svoj tako imenovani gradbeni imperij, ki ga sestavlja poleg Južne tudi predsednik uprave Darsa Andrej Ribič in lastnik gradbena podjetja GH Holding Blaž Miklavčič. Na drugi strani se utrjuje finančno-poslovni klan Boruta Jamnika, ki izhaja iz obdobja njegovega vpliva v Luki Koper.Posnetek zaslona- Info360Novinar Aleksander Lucu je v članku Zasedba na košarki vznemirila desnico in Boštjančičevo druščino (25. marec 2025, Nedeljski dnevnik) razkril zbiranje pomembnih akterjev Čeferinovega kroga: Zoran Janković, Radenko Mijatović, Tomaž Berločnik, Blaž Brodnjak, Sašo Berger, Damjan Kralj, Izet Rastoder, Goran Barišić. Darko Horvat pa po besedah Lucuja velja za tihega financerja podjetja MSIN, kjer eno osrednjih vlog igra predsednik NZS Mijatović.Aleksander Lucu je v svojem zapisu z dne 25. marca 2025 v Nedeljskem šepetu lepo nakazal, kakšna politična gospodarska vojna čaka našo državo. Jasno je definiral oba klana, ki se spopadata za oblast. (Foto: Posnetek zaslona-Nedeljski dnevnik)Ta »košarkarska zasedba« naj bi sprožila nelagodje ne le na desnici, temveč tudi v krogih okoli finančnega ministra Klemna Boštjančiča in predsednice države, ki podpirata guvernerko Sašo Jazbec. Tu so še Marko Jazbec (Sava Re), Andrej Slapar (Triglav) in seveda Borut Jamnik, ki po novem preko Mateja Narata že širi svoj vpliv na Makedonijo.Aleksander Čeferin – novi »kralj« vzporednega mehanizma globoke države?Čeferin ni več le športni funkcionar. V očeh poznavalcev politično-poslovnega ozadja postaja ključna oseba vzporednega mehanizma globoke države. Njegove močne vezi na Madžarskem (OTP, Planet TV, MOL) ter vpliv na medijsko mrežo družine Odlazek kažejo na strateško širitev moči.Primer Miloša Njegoslava Milovića, katerega intervjuja niso objavili ne v Večeru ne na Planet TV, je jasen primer medijske cenzure in potrjuje, kako daleč sega moč Čeferinove mreže – tudi do utišanja kritičnih glasov.Poleg tega Čeferin ima več kot vidno zaščito osrednjih slovenskih medijev. Tudi, ko se je predsednik UEFE v tujini znašel v škripcih, so njegovo podobo kot brezmadežno predstavljali večinski slovenski mediji. Glede na to, da se Čeferin počuti popolnoma nedotakljivega in "sad se fse mene pita u Sloveniji" ni čudno, da se ga nobena večja afera razkrita v manjših alternativnih medijev sploh ne dotakne.Foto: Posnetek zaslona-DomovinaBorut Jamnik – milijarda evrov in nova struktura vplivaNa drugi strani Borut Jamnik znotraj SID banke gradi svoj vzporedni sistem vpliva. Dva ministra iz vrst Socialnih demokratov, Matjaž Han in Aleksander Jevšek, sta mu omogočila dostop do skoraj milijarde evrov evropskih in državnih sredstev.SID banka je za izvajanje teh politik ustanovila novo hčerinsko družbo – SID Svetovanje, ki bo postavljala pogoje poslovanja med banko in podjetji, ki bodo prejemniki kohezijskih sredstev. Kritiki opozarjajo, da gre za sofisticiran mehanizem nadzora nad kapitalom in ne nujno za razvojno orodje.Tvit Bojana Požarja, ki razkriva, kako se bo 280 milijonov evrov steklo k akterjem posameznikov blizu predsednika SID banke Boruta Jamnika. (Foto: Posnetek zaslona- X Bojan Požar)Svetovalne pogodbe utegnejo postati posreden način odvzema deleža sredstev, pri čemer manjša podjetja, ki nimajo ne znanja ne resursov, ne morejo enakovredno sodelovati.Eden izmed boljših poznavalcev gospodarskih razmer v Sloveniji nam je namignil, da te "upravljanje parkirišč te stane 20 %." V petih letih lahko izgubiš več kot 100 milijonov evrov, če si narobe upravljal preostanek milijarde. In če preplačaš še parkirišče, si brez manevrskega prostora za nadaljnje naložbe.Edino, kar ostane? Državna in evropska sredstva. A ključni problem ostaja: ni jasnega lastnika, torej tudi ni odgovornosti. Upravljavci, ki niso tudi lastniki, dolgoročno niso motivirani za odgovorno ravnanje. To je osrednja težava slovenskega tranzicijskega modela.SID banka Boruta Jamnika bo ena ključnih akterjev pri delitvi 700 milijonov evrov gospodarske pomoči, ki jo namenja resorni minister za gospodarstvo in predsednik stranke SD Matjaž Han. (Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv)Mi – avantgarda brez obrazaPojmi kot "strici iz ozadja", SDV, UDBA, avantgarda – vse to so množinski izrazi za kolektiv brez obraza in odgovornosti. In prav v tej sistemski neodgovornosti tiči srž problema slovenskega lastninjenja.V desetletjih so pod tem kolektivnim imenom zatrli številne razvojne pobude, uničili podjetniško energijo in onemogočili posameznike, ki so želeli delovati neodvisno in pošteno. Zato nas danes prehitevajo države nekdanjega vzhodnega bloka, ker so uspele vzpostaviti bolj pregledne in odgovorne sisteme.Vprašanje za konec ni več, ali obstajajo omrežja, ampak za katero bomo navijali: za tisto okoli Aleksandra Čeferina ali za strukturo, ki jo utrjuje Borut Jamnik?Ali pa je morda napočil trenutek, ko bodo politične sile pomladnega bloka leto dni pred volitvami jasno spregovorile o delovanju teh interesnih skupin in začele graditi alternativo – na vrednotah transparentnosti, zakonitosti in odgovornosti?Gre za javno razviden spopad dveh struktur, ki si prizadevata za nadzor nad ključno infrastrukturo države. A prihodnost bo določila javnost: družba povezav ali družba pravil?Luka Perš

Saj smo vedeli, da bo tudi naš medij slej ko prej vpleten v zgodbo o varovanju tožilke SDT Mateje Gončin v zadevi Kavaški klan. In res – razlog za to je bil članek z naslovom Ali se je "uradnica skupine KOMANDOS" na kraljici vseh postopkov – tožilstvu – Mateja Gončin odrekla varovanju in sledenju?, objavljen 23. marca 2024. Trije dnevi pozneje je na Brdu pri Kranju varnostnik Karel Krečič, med opravljanjem službene dolžnosti, v pogovoru s sodelavci komentiral vsebino omenjenega članka. In pri tem – tožilko označil z besedo »bitch«.Zaradi tega zdaj sedi na tnalu kazenskega pregona. Halo? Se res vračamo v čase verbalnega delikta? Se bomo bali na glas komentirati vsebino člankov in izraziti mnenje? Bo naslednjič kazensko ovaden tudi univerzitetni profesor, ki bo v kavarni izjavil, da je rektor »prasec«, če bo ta izjava povezana s člankom iz katerega od domačih medijev?Dogodek 26. marca 2024 – uradni obisk nemškega kanclerja Olafa Scholza na Brdu – je tožilka Gončin v kazenski ovadbi izpostavila kot ključni trenutek domnevne razžalitve. Po poročanju Požareporta naj bi varnostnik Krečič v družbi več uradnih oseb javno izjavil, da v našem članku pišemo resnico, in tožilko označil kot »bitch«, kar je – pozor – slišalo več navzočih. To naj bi zadoščalo za kazenski postopek?Omenjeni članek, zaradi katerega se je varnostnik CVZ Karlo Krečič znašel v težavah, bomo v tem prispevku objavili tudi v obliki slikovnih prilog. Bralci lahko sami presodite, zakaj je Krečič trdil, da v njem pišemo resnico. Boste po ogledu še vedno verjeli v zgodbo tožilke Mateje Gončin?Prišel je čas, da se preneha z javnim medijskim in pravnim diskreditiranjem profesionalcev, ki že več kot tri desetletja varujejo najvišje politične predstavnike Republike Slovenije. V 33 letih samostojnosti se ne spomnimo niti ene večje afere, ki bi problematizirala delo varnostnikov Centra za varovanje (CVZ). Zdaj pa naj bi bili ravno v primeru Mateje Gončin popolni amaterji ali celo zarotniki?Takšen zasuk je absurd. Kazenska ovadba, ki temelji na tem, da je varnostnik v ožji družbi izjavil, da se z vsebino našega članka strinja in da je tožilka v tej zgodbi – citiramo – »bitch«, bolj kot na resno pravno zadevo spominja na poskus oživljanja preganjanja za t. i. verbalni delikt.Ali bomo ljudi zdaj kazensko preganjali – ali celo zapirali – zgolj zato, ker izrazijo osebno mnenje o članku v medijih? To ni pot, ki bi jo smela ubirati sodobna, demokratična družba. Vse skupaj bolj spominja na ostanke postkomunističnega duha v pravosodju – duha, ki bi moral biti že davno izkoreninjen.Svoboda govora vs. verbalna prepoved?Tožilka Gončin je vložila obsežno kazensko ovadbo proti več zaposlenim na Centru za varovanje (CVZ) in vodstvu GPU – med njimi so Jurij Šubic, Karel Krečič, Tomaž Brezic, Branko Bedič, Robert Kočevar, Dejan Padovec, Ivo Kovačič, Franc Šešerko, Matevž Likar Tratar, Igor Ciperle in Senad Jusić. Vseh devet so bremenili sumi o domnevnih nepravilnostih pri njenem varovanju v času postopka Kavaški klan. A skoraj celotna ovadba je bila zavržena – z izjemo dela, ki zadeva nekdanjega generalnega direktorja Policije Senada Jusića. Odločitev je sprejel samostojni Oddelek za pregon uradnih oseb pod vodstvom tožilke Mojce Gruden.Gončinova se je pred kamerami izpostavila kot »žrtev sistemskih nepravilnosti«, celo nastopila v oddaji Tarča. Toda ovadba ni zdržala pravne presoje. Razlog za to je očiten: ovadba ni temeljila na konkretnih dokazih, temveč na domnevah, osebni prizadetosti in poskusu diskreditacije.Iz prve roke – deset mesecev med varnostniki v času spremljanja sodnega procesa Kavaški klanKot edini medij v Sloveniji smo vsakodnevno spremljali proces Kavaški klan, kar deset mesecev. Od aprila 2023 do januarja 2024. Opazovali smo delo vseh vpletenih varnostnih organov, ki so skrbeli za varnost na procesu. Lahko z gotovostjo trdimo, da je bila varnost na zelo visokem nivoju. Opazovali smo delo varnostnikov CVZ – in lahko z gotovostjo trdimo, da gre za profesionalce, ne za amaterje, kot jih skuša prikazati Gončinova. Njihovo delo je bilo vestno, diskretno in učinkovito. Varnost vseh prisotnih – vključno z nami – nikoli ni bila ogrožena.Zato je še toliko bolj nenavadno, da naj bi se ravno v primeru tožilke Gončin izvajali nezakoniti ukrepi. Zakaj bi ravno njej namenjali sumljive pristope, če so varovali še vrsto drugih visokih uradnikov – brez težav?Resnični motiv za ovadbo?Vsebina ovadbe daje občutek, da je šlo bolj za osebno obračunavanje kot pa za zaščito pravne države. Mnogi opažajo, da je dokument spisan po pravniškem kopitu – taksativno, učbeniško, a brez teže. Nekateri pravni strokovnjaki celo sumijo, da je bila pri tem uporabljena pomoč znane koprske odvetniške družbe. Vsekakor pa struktura ovadbe ne skriva bistva: Gončinova je želela preveriti, ali kateri izmed varnostnikov razpolaga z občutljivimi informacijami o njej – morda celo z videoposnetki, ki bi jo lahko kompromitirali.In če bi se tak posnetek pojavil v javnosti, bi za uradni postopek postal neuporaben, za kariero tožilke pa usoden.Zato je razumljivo, zakaj varnostniki molčijo. Če so se znašli pod pritiskom, ker "vedo preveč", potem je molk najboljša obramba. In če je bil cilj ovadbe prestrašiti, preizkusiti lojalnost in preveriti teren – potem smo priča zelo nevarni zlorabi sistema.Da se naše ime pojavlja v kazenski ovadbi, nas ne preseneča. Gončinova očitno pozorno spremlja naše objave. In očitno ji ni bilo všeč, da so naši članki sprožili diskusijo – tudi med varnostniki, ki jo dobro poznajo. Če pa je že omemba članka in izraženo mnenje o njegovi vsebini razlog za kazensko ovadbo, potem se lahko poslovimo od svobodne javne razprave.Vprašanje zdaj ni več, ali so varnostniki res kaj zakrivili – ampak: ali so bili kaznovani zato, ker si jih je nekdo izbral za tarčo.Vsaka prihodnja vlada bi morala kot eno izmed prednostnih nalog obravnavati reformo kazenskega pregona, ki mora biti osredotočen na dejanske zlorabe – ne pa na obračune z besedami.Luka Perš

Generalna državna tožilka Katarina Bergant bi morala takoj po nastopu funkcije sprožiti postopek pred Državnotožilskim svetom zoper tožilko SDT Matejo Gončin. Povod za to bi morale biti besede sodnika Tomaža Bromšeta, podpredsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani in predsednika senata v zadevi Kavaški klan. V oktobru 2023 je v javnost prišla vsebina zvočnega posnetka, ki razkriva dogajanje z dne 14. maja 2023, ko je "skesanec" Alen Bajc zjutraj prispel v prostore NPU. Iz posnetka je razvidno, da je tožilka Gončin z njim opravila pogovor še pred prihodom zagovornika. Po besedah sodnika Bromšeta naj bi se tožilka celo pogajala z Bajcem glede njegovega priznanja krivde in statusa zaščitene priče – kar bi pomenilo, da je ravnala v nasprotju s 450. členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki določa pogoje za zaslišanje osumljenca brez prisotnosti zagovornika. Zaskrbljujoče je, da kljub resnosti teh navedb – znanih že od oktobra 2023 – ni bil sprožen noben formalni postopek preverjanja teh domnevnih kršitev. Namesto da bi pristojni organi zadevo razčistili, se zdi, da je tako generalna državna tožilka Katarina Bergant kot predsednik Državnotožilskega sveta Harij Furlan padla pod vpliv struktur, ki delujejo kot zaprte pravosodne in odvetniške mreže, pogosto omenjane v povezavi z zakulisnim vplivom t. i. "Bavarskega dvora" in starih pravosodnih krogov z Obale. To odpira resna vprašanja o odgovornosti in zaupanju v delovanje tožilstva kot ključne institucije pravne države.Slovenska javnost že od marca lani spremlja sago o varovanju tožilke SDT Mateje Gončin v primeru Kavaški klan. Zgodba je imela do sedaj vse možne zaplete, ki si jih lahko scenaristi zamislijo. Verjetno smo edini medij v državi, ki v zgodbo o varovanju tožilke Mateje Gončin dvomimo že od začetka. O tem smo pisali v naših člankih z naslovi Dosje: Tožilka Mateja Gončin, Tožilka Mateja Gončin »SOLIRALA« v zadevi Kavaški klan in OČITNO KRŠILA 450.ČLEN ZKP! Kako bodo ukrepali odgovorni?!, Ali se je ??"uradnica skupine KOMANDOS"?? na kraljici vseh postopkov-tožilstvu Mateja Gončin odrekla varovanju in sledenju?, Kaj se ima TOŽILKA Mateje GONČIN vmešavati v INTERNO DELO IN ORGANIZACIJE POLICIJE???! Ali smo šli čez les!!!, Poslednja večerja ??? uradnice omrežja Komandos???? tožilke SDT Mateje Gončin???, Kdaj bo spoštovana tožilka Mateja Gončin razkrila, kaj se skriva za njenim dekliškim priimkom Ljubijankić? in Ali bo policija res padla na igro "Krvavo romantične žrtve" državne uradnice Mateje Gončin?.Sodnik Tomaž Bromše je povedal, da je tožilka Mateja Gončin očitno kršila 450. člen ZKP. To je povedal oktobra 2023. Zakaj generalna državna tožilka Katarina Bergant še zdaj ni sprožila postopka proti Gončinovi pred Državno tožilskim svetom. (Foto: Posnetek zaslona- Pravno informacijski sistem)Tožilka Mateja Gončin, z lastnostmi »Gone girl« s primesjo junakinje francoskega filma Krvave romance, pelje svojo zgodbo o varovanju po točno določenem scenariju. Zakaj mi že od začetka dvomimo, da bi bili fantje iz Centra za varovanje (CVZ) neki kriminalci, ki bi šli izvajat kriminalna dejanja proti tožilki?Že večkrat smo zapisali, da smo v letu 2023 in nekje do januarja 2024 spremljali sodni proces Kavaški klan. Če sem popolnoma iskren – res je, da so akterji policije, NPU, kriminalisti, specialna policijska enota in zaposleni iz CVZ pazili na vsako malenkost. Tudi meni so bili včasih »poln kufer« zaradi varnostnih postopkov znotraj procesa. A sem razumel – gre za enega najbolj odmevnih sodnih procesov tega desetletja, zato mi je bila stopnja varnosti razumljiva.Foto: Prava.siOd začetka primera Kavaški klan opozarjamo na nekaj, kar se v tej zgodbi pogosto pozablja. V naših člankih o sodnem procesu Kavaški klan smo na podlagi dokazov tožilstva in policije večkrat zapisali, da so ti dokazi šibki in da je celotna zgodba zaradi osrednje priče tožilstva, Darka Nevzatovića, na trhlih nogah. Večkrat so akterji, verjetno zunaj tožilstva in policije, s pomočjo osrednjih medijev poskušali načeti vprašanje VARNOSTI v procesu Kavaški klan.Poskušali in poskušali so na vse možne načine, dokler se ni zgodila zgodba o varovanju tožilke Mateje Gončin. Kot smo pričakovali in napovedovali, je bila kazenska ovadba Gončinove zavržena, a bo tožilka Gončin zadevo prevzela sama.Foto: Prava.siPo zaslugi Bojana Požarja smo v njegovem članku z naslovom Dokumenti: če se Klakočarjeva ponižno potuhne, tožilka Gončinova pač ne, zato jo režim želi uničiti. Podobno kot Radonjića?!, objavljenem 10. 4. 2025, izvedeli končno imena vseh akterjev, vpletenih v to zgodbo. Ključni akterji poleg Gončinove so Jurij Šubic, Karel Krečič, Tomaž Brezic, Branko Bedič, Robert Kočevar, Dejan Padovac (vsi varnostniki CVZ), Ivo Kovačič, Igor Ciperle, Franc Šešerko, Matevž Stratar Likar in nekdanji generalni direktor policije Senad Jusić.Tožilka Gončin se je zdaj odločila za še eno predvidljivo potezo. S pomočjo dramaturškega poročanja večine medijev v državi smo izvedeli, da je zaradi »pritiskov« državna uradnica, zaposlena kot tožilka na SDT, na Državnotožilski svet prijavila generalno državno tožilko Katarino Bergant. Kot so sporočili z Državnotožilskega sveta, so prijavo že prejeli in jo tudi obravnavajo.Generalna državna tožilka Katarina Bergant je povsem nenadoma postala vodja kraljice postopkov, ko je odstopil njen »zelo dober prijatelj« Drago Šketa. Tudi sama je "dvoživka", kar smo razkrili v članku z naslovom Bodo leve stranke PODPRLE TOŽILKO-DVOŽIVKO!?, ki predava na zasebnem faksu!"Bergantova in Šketa sta si zelo BLIZU?", objavljenem marca 2024.Foto: Prava.siKaj se je zgodilo marca 2024? V slovenski javnosti je eksplodirala afera z varovanjem tožilke SDT Mateje Gončin. Kakšno naključje! Bergantova se še ni uspela dobro usesti v pisarno Generalnega državnega tožilstva, že jo je pričakala medijska pravosodna mina. Ne glede na to, da smo v preteklosti bili kritični do sedanje generalne tožilke, jo tokrat kot edini medij podpiramo! Vem, da nismo referenca, a smo svoje pomisleke o varovanju tožilke Gončin že pojasnili v zgoraj navedenih člankih. Zakaj Bergantova ni prijavila tožilke SDT Mateje Gončin Državnotožilskemu svetu?Edina težava je, da Bergantova kot vodja tožilstva preprosto nima nadzora nad delom svoje uradnice na SDT. Zelo dvomimo, da bi bila Bergantova v tej zadevi tako zelo neumna, da ne bi zaradi odmevnosti primera sprožila vseh ustreznih postopkov. V luči spoštovanja neodvisnih institucij – predvsem kraljice postopkov, tožilstva – kot vestni državljani iskreno verjamemo izjavam, da je bila kazenska ovadba proti tožilki Gončin skoraj v celoti zavržena iz strokovnih razlogov.Če previdno spremljate razvoj dogodkov v tej aferi, so padali eden za drugim – zaposleni na Centru za varovanje, njihovi nadrejeni, vodstvo centra, vodstvo slovenske policije.Zdaj je na vrsti generalna državna tožilka Bergant. Ne bi nas presenetilo, če bi se kot naslednja medijska žrtev znašla sedanji vodja Državnotožilskega sveta Harij Furlan ali njegov namestnik Zvonko Fišer – eden je bil vodja SDT, drugi je opravljal funkcijo generalnega tožilca. Oba v istem mandatu. Verjetno bodo člani Državnotožilskega sveta prišli do podobnih zaključkov kot njihovi kolegi na tožilstvu. Morda bomo kmalu spremljali dva klana sedanjih in nekdanjih tožilcev, ki se bodo javno opredeljevali, ali ima v tej zgodbi prav Gončinova ali Bergantova.Sedanji predsednik Državno tožilskega sveta Harij Furlan je že leta 2012 bil zelo kritičen do dela tožilke SDT Mateje Gončin in njene dolgoletne stanovske kolegice Blanke Žgajnar Tavš. (Foto: Posnetek zaslona- Delo)Odgovor je preprost: generalna državna tožilka Katarina Bergant bi morala takoj ob nastopu funkcije prijaviti tožilko SDT Matejo Gončin Državnotožilskemu svetu. Po našem mnenju bi jo morala popolnoma umakniti iz zadeve Kavaški klan. Vse kar se do zdaj zgodilo, kaže na domnevno prispodbo, da želi nekdo z dobro režiranim scenarijem, zrežiranim iz Bavarskega dvora in začinjenim s starimi praksami z Ankaranskega in Hrvatinskega hriba, ves čas inkriminirati postopek v zadevi Kavaški klan.Da je tožilka Gončin domnevno lahko inkriminirala postopek v zadevi Kavaški klan, je po našem mnenju povsem nehote razkril sodnik Tomaž Bromše. To smo zapisali v članku z naslovom Tožilka Mateja Gončin "SOLIRALA" v zadevi Kavaški klan in OČITNO KRŠILA 450. ČLEN ZKP!Kako bodo ukrepali odgovorni?! Po našem mnenju bi morala Bergantova celotno zadevo predati Državnotožilskemu svetu v odločanje. Dokler ta ne sprejme odločitve, bi morala biti Gončinova po našem laičnem mnenju umaknjena iz primera Kavaški klan, Božič in Tolimir.Zaradi neukrepanja so se zdaj vsi odgovorni znašli v pat položaju. Kaj je narobe z Gončinovo? Težava je v tem, da Bergantova ni predlagala njene razrešitve Državnotožilskemu svetu. Ne smemo pozabiti, da je leta 2012 Harij Furlan kot vodja SDT dal negativno oceno tako Gončinovi kot njeni dolgoletni kolegici Blanki Žgajnar Tavš.»Po naših informacijah gre v primeru obeh tožilk predvsem za vprašanje njunih značajskih lastnosti, profesionalnega odnosa do tožilskega dela in strokovnih kvalifikacij,« so zapisali v Delu.Tožilka Mateja Gončin se lahko obnaša, kot da v tej aferi deluje popolnoma samostojno, a nas bo težko prepričala, da je vse zraslo na njenem zelniku. Glede na to, da so v zadevo posredno ali neposredno vpletene tuje kriminalne združbe, gre tudi za vprašanje nacionalne varnosti. Zakaj in za koga in kdo to počne, bi moralo biti že vsakomur jasno – tega ne dela zase.Sedanji predsednik Državno tožilskega sveta Harij Furlan. (Foto: Posnetek zaslona- Delo)Sprašujemo se, kaj je pravi razlog, da Bergantova ni ukrepala. Ali gre za interes širše preiskave? Ali pa sta pred neko združbo – verjetno ne Kavaški klan, ampak kakšna odvetniška kriminalna združba? Najmanj verjetna razloga za neukrepanje sta nesposobnost in brezbrižnost. Enake pomisleke imamo tudi glede Državnotožilskega sveta. Morda pa prav v tem tiči razlog, da Bergantova še ni odreagirala.Čudi nas, kaj ena uradnica počne. Bergantova je odgovorna za delo svojih zaposlenih. Če ne more obvladovati svojih ljudi, je za nastalo medijsko situacijo odgovorna izključno sama.Če Gončinova deluje koordinirano in po naročilu – je to RDEČI ALARM za vse institucije v državi! To je NO GO! Več kot očitno je, da tožilstvo potrebuje temeljito reformo in vključitev v sistem policije. Katerakoli prihodnja vlada bo morala resno pristopiti k reformi tožilstva – reformi, ki je nujna zaradi dolgotrajnega postkomunističnega stanja v naši državi. Komunizma sicer ni več, a vladajo različne kriminalne združbe. Najhujše med njimi pa so pravosodne - odvetniške združbe.Luka Perš

Koprski župan Aleš Bržan je s svojo zadnjo novinarsko konferenco nehote podal najboljši možni povzetek lastnega županovanja: obrambno-paranoiden nastop brez vsebine, brez programa, a z obilico insinuacij, projekcij in nesmiselnih gradbenih idej, ki naj bi nadomestile dejanske rezultate.Na novinarski konferenci, ki bi po vsebini prej sodila v politični teater, je Bržan s patosom, značilnim za politike brez programa, napovedal boj za nov županski mandat – a ne proti konkretnim protikandidatom, temveč proti duhovom. Njegov največji politični nasprotnik Boris Popovič, ki sploh ni napovedal kandidature in se politično ne izpostavlja, v tem scenariju kljub temu zavzema vlogo Bržanovega glavnega nasprotnika.V središču njegovega dramatičnega nastopa je bila anonimka o domnevnem nezakonitem in koruptivnem financiranju Bržanove prejšnje predvolilne kampanje. To naj bi – če verjamemo županovi logiki – sestavil kar Popovič, s pomočjo nekdanjega prvega nadzornika Marjetice. Se sliši kot politični triler? Morda. A v resnici gre za provincialno komedijo.Foto: Posnetek zaslona - Preiskovalno.siAbsurd je popoln: župan sredi mandata svojo volilno kampanjo začne s tem, da se bori proti nasprotniku, ki sploh ne obstaja. Ne ponudi programa, ne predstavi razvojne vizije, ne odpre javne razprave. Namesto tega straši z domnevno nevarnostjo, ki jo utelešajo »zarotniški« rojstni dnevi in »zlonamerne sile«, katerih skupna lastnost je, da obstajajo predvsem v njegovi domišljiji.Bržan ne predstavi rezultatov svojega županovanja in ne razvojne vizije koprske občine; raje napove osebni križarski pohod proti domnevnemu protikandidatu, ki ni dal niti bežnega namiga, da bi se znova politično aktiviral v Kopru, ga pa Bržan kljub temu razglasi za glavnega sovražnika.Vrhunec Bržanovega političnega teatra nastopi, ko svoj »program« strne v eno točko: »Dokler bom živ, se bom boril, da zlonamerna oseba ne prevzame občine.« Bržan se torej ne bo boril z boljšim programom ali boljšimi idejami; glavna točka njegovega programa za naslednje štiri leta je očitno boj proti Popoviču. Njegovo sporočilo bi lahko razumeli kot poziv volivcem, naj ga volijo kar »preventivno«.V tej politično-fantazijski predstavi je simbol boja postalo dvigalo na Markovec – projekt brez zagotovljenega financiranja, brez trdne podpore svetnikov in brez jasnega smisla ali racionalne utemeljitve. Načeloma gre za infrastrukturni polizdelek, ki naj bi navpično povezal dve mestni četrti, v resnici pa je to verjetno zadnji Bržanov poskus, da bi pred volitvami za sabo pustil vsaj nekaj konkretnega.Foto: Posnetek zaslona- Preiskovalno.siTo pa nas sploh ne čudi, glede na to, kaj kot osrednja politična figura v Kopru trenutno počne župan Aleš Bržan. V spletnem mediju Preiskovalno smo lahko prebrali dva članka z naslovoma Ekskluzivno: objavljamo načrt za ustanovitev holdinga Marjetica Koper in Marjetica Koper: milijonski dolgovi, detektivska zasledovanja in sumi korupcije.Glede na javno objavljene podatke in razkritja v obeh člankih nas ne preseneča, da se je Bržan verjetno prvič v karieri znašel pod plazom resnih medijskih kritik. Za to se lahko zahvali predvsem tistim osebam na Mestni občini Koper, ki obvladujejo pravne zadeve. Po zadnjih Bržanovih izjavah za to skrbi podžupan in predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Janez Starman. Ne bi nas presenetilo, če bi prihodnji koprski holding prevzel kdo izmed akterjev znanega obalnega odvetnika.Ob tem pa smo na zadnjem protestu zaposlenih v podjetju Marjetica opazili zelo zanimiv transparent z naslednjimi besedami:»Kar naroči stric iz ozadja M. H., to nemudoma naredim.«Marinko Hrvatin. (Foto: Posnetek zaslona-Youtube)Bržan je javno že večkrat zanikal, da bi na njegovo delo vplivali tako imenovani »strici iz ozadja«. A jih očitno ne potrebuje – saj jih je sam pripeljal na vrh Mestne občine Koper!Ker pa nas radovednost ni popustila, smo med našimi lokalnimi obalnimi viri raziskovali, kdo bi se lahko skrival za inicialkami M. H. Več različnih, nepovezanih virov nam je zatrdilo, da se za temi črkami domnevno skriva Marinko Hrvatin.Spoštovani bralci, zdaj pa se odločite sami – ali sedanji koprski župan Aleš Bržan res nima svojega »strica iz ozadja«, kot to tako rad očita svoji politični konkurenci v Kopru?Luka Perš

Slovenska javnost že nekaj časa spremlja dogajanje okoli projekta "Notar na daljavo", katerega nosilec je Ministrstvo za pravosodje pod vodstvom dolgoletne vidne članice Socialnih demokratov, dr. Andreje Katič. Katičeva je bila pravosodna ministrica v času Šarčeve vlade, v Cerarjevi pa je vodila obrambno ministrstvo. Po lanskoletnem fiasku z afero Litijska je morala s položaja odstopiti njena nekdanja strankarska kolegica Dominika Švarc Pipan.Pravosodna ministrica dr. Andreja Katič, dolgoletna vplivna članica stranke Socialnih demokratov. (Foto: Posnetek zaslona- Vlada RS)Zdi se, da si Socialni demokrati želijo, da se afere na pravosodnem ministrstvu nadaljujejo – brez sramu, brez odgovornosti. Cilj je očitno le eden: da denar konča v žepih "naših", in nikakor ne "njihovih".Eden najbolj očitnih primerov tovrstnega delovanja je prav projekt "Notar na daljavo". Ob tem se ponovno potrjujejo besede kirurga Erika Breclja o načinu delovanja stranke SD.Projekt "Notar na daljavo" je bil do sedaj razveljavljen že štirikrat! Po informacijah, ki so prispele v naše uredništvo, je pravosodna ministrica celo razveljavila negativen sklep lastnega ministrstva z dne 7. aprila 2025. Projekt pa se mora izvesti najkasneje do konca junija letos, saj so evropska sredstva za ta namen na voljo le do takrat.Naši viri opozarjajo, da bo ministrica dr. Andreja Katič najverjetneje sama določila zmagovalca razpisa – in vse kaže, da se že usmerja k podjetju Žejn d.o.o. Spomnimo: tudi v primeru tega podjetja se ponovno potrjujejo besede Erika Breclja o klientelistični logiki SD.Ali bo večinski lastnik podjetja Žejn d.o.o. Ernest Žejn zmagovalec razpisa Notar na daljavo? Ali mu bodo pri tem pomagali nekateri kadri in operativci blizu stranke Socialnih demokratov? (Foto: Posnetek zaslona- Žejn d.o.o.)Kako torej operativci in kadri Socialnih demokratov skušajo zagotoviti, da razpis za "Notarja na daljavo" dobi podjetje Žejn d.o.o.? Že celoten mandat si kadri SD prizadevajo, da bi projekt dobil njihov "hišni izvajalec". V uredništvu smo prejeli dokument Ministrstva za pravosodje z dne 7. april 2025, v katerem je razvidno, da sta bili obe prejeti ponudbi – podjetij Žejn informacijske storitve d.o.o. in Eius svetovanje, komunikacije in informatika d.o.o. – zavrnjeni in da naročilo ni bilo oddano.Strokovnjaki opozarjajo, da bi moral biti projekt zaključen do konca junija 2025, sicer bo Slovenija izgubila večmilijonska evropska sredstva. A zdi se, da so akterji blizu SD pripravljeni žrtvovati evropska sredstva, samo da v razpisu ne zmaga podjetje, ki ni "njihovo".Foto: Bralec Prava.siVse bolj postaja očitno, da je podjetje Eius d.o.o. žrtev političnih iger aktualnega vodstva ministrstva. Po naših informacijah podjetje Eius d.o.o. razpolaga z vsemi potrebnimi referencami za uspešno izvedbo projekta. Na njihovi spletni strani se predstavljajo kot vodilni ponudnik IT rešitev na področju pravosodja.Foto: Bralec Prava.siPo objavi našega članka se je odzval Matic Zupan ter ostro zavrnil vse navedbe, ki so se pojavljale o njem v nekaterih slovenskih medijih. V svoji izjavi za naš medij Prava.si je povedal sledeče:"Pozdravljeni,opazil sem članek na vaši spletni strani, ki pa navaja kar nekaj objektivno preverljivih neresnic, ki bi jih lahko s korektnim poročanjem odpravili že sami, poleg tega so bile predmet popravka že v drugem mediju, zato prosim za objavo popravka skladno s 26. členom Zakona o medijih, in sicer:- navajate, da ste v svojem mediju moje ime omenjali že v povezavi z afero Litijska lansko leto, kar seveda ni res, saj je v vašem članku omenjen nek drug Matic (očitno ste pomešali imena). Zato vljudno prosim za korektnost in vsaj popravek besedila članka, saj gre za očitno napako in bi lahko takšno navedbo obravnavali kot obrekovanje;- na ministrstvu sem zadolžen za koordinacijo poročanja služb ministrstva o investicijah, v posamične postopke ali dokumentacijo pa nimam vpogleda niti ga ne želim imeti, prav tako nisem član nobene strokovne skupine in nimam nobenega pooblastila za odločanje o investicijah, povrh vsega pa se ne pišem Pipan (objektivno dokazljivo, če preverite preko zahtevka za dostop do informacij javnega značaja, saj je dokumentacija hranjena v elektronski obliki s sledljivostjo kdo ima vpogled vanjo in kdo je dejansko vanjo vpogledoval);- Gospa Renko ni moja bivša soproga, niti nisva imela v času sklenitve moje petinske zaposlitve na ministrstvu oziroma nimava skupnega lastništva nepremičnine (objektivno dokazljivo, če preverite v Zemljiški knjigi);- Gospa Renko ni ne parafirala ne podpisala moje pogodbe o petinski zaposlitvi (objektivno dokazljivo, če preverite preko zahtevka za dostop do informacij javnega značaja)."Alexadrino Diogones se je v Sloveniji pojavljal kot direktor brazilske podružnice razvpite Kreter Organica, zdaj pa se v projektu Notar na daljavo pojavlja kot referenca podjetja Žejn s spornim portugalskim podjetjem za predelovanjem pnevmatik Dopneu. (Foto: Posnetek zaslona-Google)Kako je lahko podjetje Žejn prijavilo kot podizvajalca portugalsko podjetje Dopneu, ki se ukvarja s predelavo pnevmatik? Ali podjetje Dopneu, financiran z javnih projektov države Portugalske in iz sredstev Evropske Unije sploh obstaja? Zakaj je sedež podjetja registriran v državni stavbi (ministrstvo za kulturo- oddelek za kulturno dediščino) , če pa na Portugalskem ni možno, da bi se podjetja ustanavljala v stavbah, ki jih upravlja država? Kje sploh imajo obrat za predelavo pnevmatik? Ali gre le za odlično organizirano "čingi mingi" združbo, ki ve, na kak način pridobiti sredstva Evropske Unije? Afera se dodatno zaplete z informacijami o portugalskem podjetju Dopneu, ki ga je Žejn navedel kot podizvajalca pri projektu.Po ugotovitvah podjetja Eius gre za podjetje, ki se ukvarja s predelavo pnevmatik in nima nobene zveze z informatiko, kaj šele pravosodjem.Še več: podjetje Dopneu naj bi imelo sedež na naslovu Rua Eça de Queiroz 41, Baião – v stavbi portugalskega ministrstva za kulturo! Tamkajšnji prebivalci so bili nad to informacijo osupli – nihče izmed njih ni vedel za kakršno koli podjetje, registrirano na tem naslovu. Morebitni poštni nabiralnik je zgolj formalnost.Po dostopnih podatkih je lastnik podjetja Dopneu brazilski državljan Alexandrino Diogenes, ki je leta 2012 nastopil na GZS kot predstavnik mladih podjetnikov iz brazilske zvezne države Ceará. V preteklosti je bil tudi direktor razvpitega podjetja Kater v Braziliji.Na spletni strani podjetja Dopneu je jasno razvidno, da je njihova glavna dejavnost recikliranje pnevmatik, financirano iz skladov EU. Kako je to podjetje lahko postalo ključna referenca za IT-projekt na pravosodnem ministrstvu, ostaja nepojasnjeno.Na spletni strani portugalskega podjetja Dopneu jasno vidite, da se ukvarja s predelavo pnevmatik. Kaj ima predelava pnevmatik skupnega s področjem IT na področju pravosodja, spoštovano vodstvo ministrstvo za pravosodje? (Foto: Posnetek zaslona- Dopneu)Po mnenju naših virov ni cilj SD-ja uspešno izpeljati projekt, temveč ustvariti razmere, v katerih izbrano podjetje razglasijo za zmagovalca, nato pa ugotovijo, da projekta ne morejo izpeljati – del sredstev se vrne, del pa ostane v njihovem omrežju. Po istih principih naj bi SD v preteklosti že preusmeril stotine tisočev evrov v roke svojih poslovnih in političnih zaveznikov.Na spletni strani podjetja Dopneu lahko vidite, da se podjetje financira tako z javnih projektov Portugalske kot iz sredstev Evropske Unije. (Foto: Posnetek zaslona-Dopneu)Zato se sprašujemo: bo ministrica Katič v projektu "Notar na daljavo" raje izbrala strokovno kompetentno podjetje z dejanskimi referencami s področja informatike v pravosodju – ali podjetje, ki v razpisu navaja lažno podjetje iz Portugalske, ki se ukvarja s pnevmatikami? Spoštovana ministrica, odločitev ne bi smela biti težka. Razen če gre spet za zbiranje denarja za stranko SD. Bomo videli.Sedež podjetja Dopneu je v stavbi portugalskega ministrstva za kulturo- oddelek za kulturno dediščino. Kot so nam zaupali naši viri, so bili v stiku tudi z odvetnico, ki domuje v bližini stavbe. Zatrdila je, da v državnih stavbah na Portugalskem ni možno registrirati podjetja. (Foto: Bling maps)In še: spoštovana evropska tožilka Laura Kövesi – ali vas ne čudi, da podjetje za predelavo pnevmatik, ki domuje v stavbi portugalskega ministrstva, postane ključni podizvajalec v projektu informatizacije slovenskega pravosodja, financiranem iz evropskih sredstev? Mar ni čas, da ukrepate in aktivirate tudi slovensko in portugalsko podružnico evropskega tožilstva?Luka Perš