Baziliko dodajamo stročnicam, prikuham, pečenkam, kuhanim in pečenim ribam, zelenjavnim juham, zeliščnim omakam, vloženim kumaram. Pogosto jo kombiniramo z drugimi začimbami (poprom,česnom, čebulo, peteršiljem, rožmarinom in žajbljem). Iz orjaške, širokolistne bazilike pripravljamo solate, še posebno okusna in slavna je vietnamska juha, v kateri prevladuje bazilika. Redka dišavnica je tako splošno in široko uporabna. Kombinacijo zelene in rdeče bazilike uporabljamo za garniranje jedi. Baziliko dodajajo nekaterim zeliščnim likerjem. Bazilika naj bi imela tudi zdravilni učinek. V ljudski medicini jo uporabljajo proti trebušnim težavam, za zbujanje teka, pospeševanje prebave in olajšanje potenja.  

Majaron uporabljamo za klobase, posebno krvavice in jetrnice. Z njim začinjamo pečenke, raguje, obare golaž, posebno se prileže perutnini, drobovini, mnogim omakam, juham, stročnicam, pečenemu krompirju in stročnicam. V jedi ga vložimo pri koncu kuhanja, da ne izgubi svoje arome. Majaron je sestavina mnogih dišavnih mešanic, njegovo eterično olje pa sestavlja nekatere parfume. Z njim so nekdaj odganjali žuželke. Vsebuje kisline, ki so antioksidanti. Pospešuje prebavo, lajšal trebušne težave, astmo, kašelj, katar dihalnih organov ter bolečine pri menstruaciji.   

Drobnjak je trajnica iz družine lilijevk (tako kot čebula in česen). Vsebujejo veliko vitamina C. Režemo jih vse leto. Poznamo dve vrsti drobnjaka: poleg navadnega vrtnega drobnjaka še česnov drobnjak, ki ima okus po česnu in ga gojijo posebno na Daljnem vzhodu in v Ameriki. Nadomešča česen. Za peteršiljem je drobnjak najbolj priljubljena začimba. Drobno sesekljanega dodajamo solatam,maslu in skutinim namazom, juhi, omakam in jajčnim jedem.  

Timijan je večleten ali enoleten grmiček z olesenelim steblom. V Sredozemlju raste divje, sicer ga pa brez težav gojimo v pusti, peščeni zemlji na vrtu ali v lončku. Potrebuje sonce, čeprav prenese tudi mraz. Kot začimbo uporabljamo drobne igličave lističe, ki jih posmukamo s stebla. Okusni so tudi cvetni vršički. Suh timijan hitro izgubi ostro in nekoliko grenko aromo. S timijanom začinimo pečenke, cmoke, zelenjavne prikuhe ter juhe iz krompirja in stročnic. Ne manjka v marinadah in zeliščnem kisu.  

Origano je večletnica, sorodnik majarona in materine dušice. Marsikje raste divje, brez težav jo gojimo na vrtovih in v lončkih. Kot začimbo uporabljamo sveže ali posušene osmukane lističe, vršičke in cvetove. Origano ima prijeten, sladkoben vonj in okus. Poznamo več vrst origana. Najbolj je cenjen zelo dišeč grški origano, najmanj pa divji origano. Origano največ uporabljajo v italijanski kuhinji, zato je Italija tudi največji proizvajalec te začimbe na svetu. Je nepogrešljiva sestavina pizze. Dodajamo ga paradižnikovim jedem, omakam, enolončnicam, pečenkam in solatam.

Šetraj uporabljamo svež, posušen ali v prašku. Najbolj okusen je tik pred cvetenjem. Pri svežem šetraju uporabljamo samo vršičke. Prilega se prikuham in solatam, zlasti kumarični. Posušena stebla zvežemo v šope, jih vložimo v jed in čez nekaj minut vzamemo ven. S šetrajem začinjamo fižolove in lečine juhe in prikuhe. Skupaj s timijanom se prilega kislemu zelju, vloženim kumaricam, gobam, krompirjevemu pireju in pikantnemu pecivu.  

Liste stevie lahko sušimo na direktnem soncu. Suhi so približno po 12 urah. Sušene liste lahko zmeljemo in uporabimo za naravno sladilo (zelo malo kalorij, ne povišuje telesne teže…). Liste za sušenje obiramo jeseni. Tekom leta pa lahko nabiramo sveže liste in le-te namočimo v vodo, ki jo nato uporabljamo kot tekoče sladilo. Stevija vsebuje nizko vsebnost ogljikovih hidratov in ima zelo malo kalorij,  zato jo uporabljajo pri dietni prehrani. Stevia ima nizek glikokemični indeks in ima zanemarljiv učinek na dvig glukoze v krvi. Zato se priporoča za diabetike. Liste lahko uporabljamo sveže, v čajih ali kot dodatek k hrani. Pomaga pri zdravljenju debelosti  in zdravljenju visokega krvnega tlaka. Stevija ima zanemarljiv vpliv na glukozo v krvi, zato je privlačna kot naravno sladilo za diabetike in druge, ki nadzirajo prehrano z ogljikovimi hidrati.  

V kuhinji uporabljamo odebeljeni koren stebla, najboljša so debela, spodaj svetlejša stebla. Kot dišavo in sestavino čaja dodajamo tudi liste. Spomladi poženejo mlada, drobna stebla, ki se kmalu odebelijo. Uporabljamo jo kot dodatek povsod, kjer svetujemo limono, citrious ali limonino lupino. Okusen je osvežilen čaj iz limonine trave. Dodajamo jo številnim mesnim in brezmesnim jedem. Namesto sveže uporabljamo tudi suho limonino travo in limonino travo v prahu. V Aziji so jo najprej uporabljali zaradi njenih zdravilnih učinkov. Lajšala naj bi bolečino in uničevala škodljive bakterije. Njen čaj naj bi pomagal pri trebušnih težavah, putiki in depresiji.