KORUPCIJA V SRCU LJUBLJANE Zgodba o boju za družinsko pravico

Živimo v urejeni skupnosti zato, ker nam to omogočajo stoletja razvoja evropske civilizacije. Zato, ker so nam ta privilegij priborili naši predniki, ki so spoznali, da je bolje živeti v urejeni skupnosti, ki zagotavlja mir, varnost, red in pravico.

Osnovni zidak te civilizacije pa je seveda najprej pravica do pravice. Zato živimo v pravni državi, na kateri temelji urejeno sobivanje v skupnosti. Razen takrat, ko ta odpove. In glede pravice, ki si jo zasluži Federico Pignatelli, je odpovedala tako Odvetniška zbornica kot celotno slovensko pravosodje.

Na tej spletni strani bo Federico predstavil svojo zgodbo o tem, kako se mu je znana ljubljanska odvetnica Tjaša Andree Prosenc kot klientu izneverila in na podlagi tega dejanja ga je nato premoženjsko oškodovala. Najprej je ponaredila zapisnik skupščine njegovega podjetja in v sodni register namesto njega kot direktorico vpisala njegovo mamo Doris Mayer.

Nato pa mu je na podlagi te goljufije dobesedno ukradla dve stanovanji in velik pritlič

Stavba na Wolfovi ulici 1 v Ljubljani ima zapleteno in na momente zelo tragično zgodovino. Se pa nanjo navezuje tudi aktualen zaplet, ki meče zelo temno senco na delovanje slovenskega odvetništva in pravne države. Zgodba Wolfove 1 je eden najbolj očitnih primerov, ki kažejo na nesposobnost slovenskega pravosodnega sistema, da ljudem zagotovi pravico. Še več, Federico Pignatelli je prepričan, da je ta zgodba očiten primer korupcije v slovenskem pravnem redu.

Prvi korak te koruptivne zgodbe je bilo dejanje odvetnice Tjaše Andree Prosenc, ki se je s ponarejanjem listin izneverila svojemu klientu Federicu in ga nato na podlagi tega dejanja v nadaljevanju premoženjsko oškodovala. V enem od prihodnjih prispevkov bo sicer pojasnjeno, zakaj sta Federico in njegova mama Doris Mayer sploh začela sodelovati z razvpito ljubljansko odvetnico, ki sodi v vrh slovenske postkomunistične elite. Dejstvo pa je, da se mu je pred več kot dvema desetletjema izneverila in da za to še vedno ni bila kaznovana.

M

Kot je bilo zapisano v prejšnjem prispevku se je odvetnica Tjaša Andree Prosenc izneverila svojemu klientu in ga prevarala, ko je na podlagi ponarejenega zapisnika skupščine podjetja Eurocapital v register namesto legitimnega direktorja Federica Pignatellija vpisala njegovo mamo Doris Mayer, pri tem pa je celo uporabila ime Doris Mayer Pignatelli, ki ga ta ni imela. Razvpita odvetnica, ki je imela zaščito številnih političnih veljakov, pa za to dejanje ni bila kaznovana in institucije namesto, da bi razveljavile posledice tega kriminalnega dejanja, vztrajno storilki krijejo hrbet.

Oškodovanec Federico Pignatelli je seveda sprožil vrsto sodnih postopkov ter svojo nekdanjo odvetnico prijavil tudi Odvetniški zbornici Slovenije (OZS). To je tista institucija, ki ima osrednjo vlogo pri zagotavljanju strokovnosti in etike v odvetniškem poklicu. Glavna naloga te institucije je ravno nadzor nad delovanjem slovenskih odvetnikov ter skrb za upoštevanje etičnih standardov, ki jih določa Zakon o o

V prejšnjem prispevku je bila opisana vloga, ki bi jo morala igrati Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) za zaščito ugleda odvetništva, ter orisan primer, ki je pravo nasprotje skrbi za ta ugled. Kot je bilo opisano, disciplinska komisija in komisija za etiko OZS prijavitelju Federicu Pignatelliju sploh ni omogočila, da predstavi svoje argumente, temveč je brez tega zaključila postopek in odvetnici Tjaši Andree Prosenc, ki se je izneverila svojemu klientu in ga nato okradla, enostavno zaščitila hrbet.

Kdo je sodeloval v tem postopku? Disciplinsko komisijo je v tem primeru vodil odvetnik Renato Frelih, ob njem pa sta sodelovala odvetnica Rosita Gabrilo in odvetnik Mihael Gubenšek. V nadaljevanju pa so komisijo za etiko sestavljale odvetnice Živa Drol Novak, Tatjana Ahlin in Rija Krivograd. In kako je postopek sploh potekal?

Federico je leta 2013 svojo odvetnico prijavil OZS zaradi večkratnih kršitev Zakona o odvetništvu, Statuta OZS in Kodeksa odvetniške poklicne etike. Kot je izpostavlje

V prejšnjem prispevku je bilo opisano, kako je na Odvetniški zbornici Slovenije (OZS) potekal postopek zaradi izneverjenja proti odvetnici Tjaši Andree Prosenc. Tako disciplinska komisija, ki jo je vodil Renato Frelih, kot komisija za etiko pod vodstvom Žive Drol Novak, je odvetnico oprostila. Pri tem pa najbolj bode v oči to, da nobena komisija ni dala možnosti prijavitelju Federicu Pignatelliju, da sploh predstavi in dokaže svoje argumente.

Torej so svojo odločitev sprejeli izključno na podlagi trditev Tjaše Andree Prosenc in njenega zagovornika Mihe Kozinca. Namesto, da bi pogledali listinske dokaze, kdo je bil lastnik podjetja Eurocapital in dejanske sklepe skupščine podjetja, za katere je bila odvetnica pisno pooblaščena, da jih vnese v sodni register, so ji enostavno verjeli na besedo.

Dve komisiji sta torej odločali o tem, ali se je odvetnica izneverila klientu in s ponarejenimi listinami v sodni register vpisala nepooblaščeno osebo. Pri tem pa so svojo odločitev sprejeli izklju

Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) bi morala skrbeti za strokovnost in etiko v odvetniškem poklicu. V razvitih državah zbornice skrbijo za avtoriteto in ugled svojega poklica. Zato so neizprosne pri preverjanju in kaznovanju tistih članov, ki mečejo nanj senco.

V primeru OZS pa je odvetniška elita pokazala, da se ne zmeni niti za temeljna načela postopka. Prijavitelju Federicu Pignatelliju namreč sploh niso omogočili, da bi disciplinski in etični komisiji predstavil svoje argumente. Že s tem odnosom so sporočili, da skrbijo samo za svoje ozke interese. Morali pa bi biti moralni kompas v tem slovenskem pravnem močvirju.

Federico je zato 2022 vložil tožbo proti OZS zaradi nezakonitosti Mnenja o skladnosti ravnanja odvetnice Tjaše Andree Prosenc z načeli in pravili Kodeksa odvetniške poklicne etike ter za plačilo odškodnine zaradi kršitev pravic. Pri tem je ponovno povzel dejansko stanje, ki sta ga komisiji OZS spregledali, ker nista omogočili prijavitelju, da bi jima ga predstavil z vsem

V dosedanjih prispevkih je bil predstavljen oris kriminalne zgodbe povezane s stavbo na Wolfovi ulici 1 v Ljubljani ter objavljeni nekateri dokumenti, ki jo pomagajo razumeti. Vsekakor pa je pomembno zelo osredotočeno in direktno izpostaviti tisti ključen moment, ki je omogočil niz kriminalnih dejanj, ki jih je Tjaša Andree Prosenc zagrešila proti svojemu klientu.

Leta 1999 sta družbenika podjetja Eurocapital Partners Estate Pignatelli & Co. d.n.o., to sta brata Luigi in Federico Pignatelli, svoji odvetnici Tjaši Andree Prosenc dala notarsko overjeno pisno pooblastilo, ki je bilo dokaj kratko in ga zato predstavimo v celoti, da bo jasno dokazan prvi kriminalni korak, ki ga je storila odvetnica. Poudarek je na četrti točki pooblastila.

“Pooblastilo.

Podpisana družbenika družbe Eurocapital Partners Estate Pignatelli & Co. d.n.o., consulting in trgovina Ljubljana -

Pignatelli Federico, New York, 468 West Broadway, in Pignatelli Luigi, Ljubljana, Mali trg 4,

Pooblaščava
Odvetnico Tjašo Andree-P

Opisali smo prvi korak izvirnega kriminalnega dejanja, ki je odvetnici Tjaši Andree Prosenc omogočil v nadaljevanju ogoljufati njenega klienta Federica Pignatellija. Ta prvi korak odpira tudi vprašanje, kakšen smisel sploh ima imeti notarje, če se lahko dogaja kaj takega, kot je dovolil znani notar Miro Košak. Dovolil je namreč, da je odvetnica ponaredila zapisnik skupščine podjetja v popolnem nasprotju s pooblastilom lastnikov, ki so bili celo priloženi k temu ponarejenemu zapisniku, ki je bil notarsko overjen v pisarni Mira Košaka.

S tem ponarejenim zapisnikom skupščine je nato odvetnica Tjaša Andree Prosenc krenila v naslednji korak, to je vpis v sodni register. Pri tem sicer ni šlo tako enostavno, kot ji je uspelo pri notarju Miru Košaku, ki je tej odvetnici z izjemnimi političnimi poznanstvi tako enostavno dovolil overiti ponarejen zapisnik skupščine. Na registrskem sodišču je odvetnica namreč najprej naletela na oviro, ki pa jo je nato premagala z novo neverjetno potezo.

Kot je ra

(foto: Nova24TV)

Po vsem, kar je bilo zapisano na tej strani o goljufijah, ki so se zgodile, se seveda odpira vprašanje, kako in zakaj je klient sploh najel takšno odvetnico. Federico Pignatelli in njegova družina so Tjašo Andree Prosenc izbrali zaradi njenih močnih povezav v slovenski politiki in pravosodju, s čimer se je tudi sama rada hvalila. Verjeli so, da jim bo s svojim poznavanjem sistema ter s svojimi poznanstvi pomagala pridobiti nazaj družinsko premoženje, ki je bilo po drugi svetovni vojni krivično odvzeto njihovi družini.

Njegov dedek Emerik Mayer je bil ena izmed številnih žrtev povojnega obdobja. Čeprav je med vojno pomagal številnim partizanskim družinam, je bil zaradi lažne prijave nekdanjega zaposlenega, ki ga je zaradi kraje odpustil, krivično obtožen kolaboracije. Emerik Mayer je bil mučen in usmrčen brez poštenega sojenja, njegova nedolžnost pa je bila dokazana šele mnogo kasneje v osemdesetih letih, ko je bil tudi uradno rehabilitiran.

Ko je družina končno dobila p

(foto: Reporter)

Precej časa preživim v prekrasni Sloveniji in bolj ko vstopam v starejša leta, močneje me vleče k mojim koreninam. Po izgubi mame se je pretrgala pomembna nit, ki me je povezovala s preteklostjo, z dragocenimi zgodbami moje družine. Tudi tistimi grdimi.

Težko je sprejeti bolečino, ki jo je nosila moja mama. Živeti z ranami, ki so nastale v času, ko se je zgodilo nepredstavljivo. Bila je ena izmed žrtev povojnega časa, ko je zgodovina nepravično kaznovala nedolžne. K temu se še vrnem.

A obstajal je tudi čas pred tisto tragedijo. Mama je pogosto pripovedovala o lepih trenutkih svojega otroštva. O brezskrbnih sprehodih po ljubljanskih ulicah, o radosti, ki jo je občutila v svojem domu. Ljubljana je bila njen svet. Njen oče, moj dedek Emerik Mayer, je bil premožen slovenski veletrgovec avstrijskega rodu, ki je ustvaril topel in varen dom za svojo družino.

Med letoma 1937 in 1938 je zgradil znamenito veleblagovnico na vogalu Wolfove ulice in Hribarjevega nabrežja, danes poznan

(foto: Nova24TV)

Zgodba, ki jo lahko poglavje za poglavjem spremljate na tej spletni strani, se razvija kot kriminalka. Federico Pignatelli je v zadnjem malo bolj čustvenem prispevku razložil, zakaj mu je tako pomembno biti boj za pravico njegove družine. Federico je po očetu sicer potomec stare italijanske plemiške družine, ki sega vse do devetega stoletja. Po mamini strani pa čuti odgovornost do dediščine ene podjetniško najbolj uspešnih družin v predvojni Sloveniji.

Po vseh grozotah, ki jih je njegovi družini prizadejala komunistična oblast po drugi svetovni vojni, jim je tik pred demokratičnimi spremembami konec osemdesetih let le uspelo oprati ime njegovega dedka Emerika Mayerja. Številne partizanske družine so pričale, kako jim je Emerik pomagal preživeti vojno in jih varoval pred okupacijskimi silami.

Kljub temu so ga komunisti po vojni kruto mučili in zahrbtno ubili, njegovo premoženje pa je bilo razgrabljeno. Njegova zgodba kaže razkorak med osvobodilnim partizanskim bojem, ki j

Razvpita odvetnica in pripadnica komunistične elite Tjaša Andree Prosenc si je pred dolgimi leti zase in svojega sina od legitimnega lastnika stavbe na Wolfovi ulici 1 v Ljubljani z goljufijo prisvojila stanovanje in dva poslovna prostora. S pomočjo svojih povezav v odvetniških in pravosodnih omrežjih je to izpeljala na takšen način, da edini legitimni lastnik Federico Pignatelli še vedno bije boj s sodnimi mlini. Vendar takšni primeri nikoli ne zastarajo, saj legitimnega lastnika premoženja ščiti koncept revindikacije.

A do tiste točke še pridemo. Najprej kratek povzetek zgodbe. Hčerki Emerika Mayerja sta na podlagi pričanja dvajsetih pripadnikov partizanskih družin, ki jih je ta med vojno skrival in ščitil pred okupatorjem, konec osemdesetih let uspeli rehabilitirati očeta in na tej podlagi je država vrnila družini stavbo na Wolfovi ulici 1 v Ljubljani. Dediča Federico in Luigi Pignatelli sta se odločila odkupiti delež ostalih sorodnikov ter celovito urediti ta objekt, ki družini pre

(foto: 24ur.com)

Ste se kdaj vprašali, kaj storiti, ko vam nekdo vzame nekaj, kar vam zakonito pripada? Ko vam stanovanje, poslovni prostor ali katero koli drugo premoženje preprosto odvzamejo, brez vašega soglasja, brez pojasnila, brez pravice? V takšnih trenutkih pride v ospredje ključen pravni mehanizem: revindikacija.

Kaj sploh je revindikacija?

Revindikacija je tožba, s katero lastnik zahteva vrnitev svoje stvari, če jo nekdo drug neupravičeno poseduje. Gre za klasično pravno orodje, ki ima svoje korenine že v rimskem pravu. V sodobni praksi pa pomeni predvsem zaščito ustavno varovane lastninske pravice. Priznani pravniki, kot sta dr. Marijan Pavčnik in dr. Mirjam Škrk, poudarjajo, da revindikacija predstavlja orodje proti samovoljnim odvzemom in je temelj za pravno varnost vsakega posameznika. A da ne ostanemo le pri teoriji, si poglejmo resničen primer, ki razkriva, kako krhka je lahko meja med zaupanjem in zlorabo, med zakonito lastnino in pravno goljufijo.

Primer: Federico Pignat

Si predstavljate, da vam nekdo preprosto odvzame vaše stanovanje ali poslovni prostor? In to ne nekdo iz ulice, ampak nekdo, ki ste mu celo zaupali, da vas pravno zastopa. Zgodba družine Mayer Pignatelli se bere kot napeta pravna kriminalka. Ta zgodba razgalja, kako nezanesljiva je včasih zaščita pravne države. Še posebej, če je na drugi strani nekdo, ki ima moč, povezave in pravi priimek.

Ključna obramba v tej zgodbi pa je revindikacija, tožba za vrnitev neupravičeno odvzete stvari. To je obramba, ki v pravni državi premaga občasne zlorabe sistema, ker upravičencu zagotavlja, da njegova pravica nikoli ne zastara. No, treba je vztrajati. Predvsem vztrajati proti anomalijam sodnega sistema. Če bi namreč sprejeli logiko slovenskih sodišč, ta na zadevo gledajo precej po svoje. Za nekatere slovenske sodnice in sodnike je logika namreč naslednja: če krivica traje dovolj dolgo, jo slovenska sodišča požegnajo ne glede na dejstva in ne glede na koncept revindikacije.

Federico in Luigi Pignatell

Ob spremljanju takšnih zgodb, kot je ta, ki jo predstavljamo na tej spletni strani, se človek vpraša, ali pri nas ljudje sploh lahko zaupajo v pravno državo in odvetnike, ki jih najamejo in drago plačajo. Res je, da na sploh živimo v času globoke krize zaupanja, ko so ena za drugo popadale vse avtoritete in se zrušili vsi moralni stebri, ki skupaj držijo moderno družbo. Zato je pomembno, da bi se na vsakem družbenem področju našli posamezniki, ki bi začeli razmišljati o moralni preobrazbi. Toda kje začeti?

Zgodba o goljufiji, ki jo je Federico Pignatelli utrpel s strani svoje odvetnice Tjaše Andree Prosenc, je le ena od številnih, ki jih lahko zasledimo. Po začetku odstiranja zgodbe na tej spletni strani, so se oglasili številni, ki so doživeli podobne krivice. Pa vendar zgodba Wolfove 1 izstopa po tem, da je iz vseh dejstev jasno, da se je zgodila goljufija. Kljub temu so številni v odvetniških in pravosodnih vrstah še vedno pripravljeni pomagati Tjaši Andree Prosenc.

In kako se je raz

(foto: siol.net)

V dosedanji predstavitvi kriminalne zgodbe povezane s stavbo na Wolfovi 1, je bilo opisano, kako se je odvetnica Tjaša Andree Prosenc izneverila svojemu klientu. Najprej je s ponarejanjem listin v sodni register vpisala nelegitimno zastopnico podjetja. Nato pa na podlagi tega dejanja z goljufijo sama sebi “prodala” stanovanje, svojemu sinu Gregorju Prosencu pa dva poslovna prostora v pritličju. No, to pa niso edini kriminalni elementi v tej zgodbi.

Med številnimi drugimi zlorabami, ki bodo še predstavljene v prihodnje, izstopa dejanje, za katerega je sodišče razvpito odvetnico že spoznalo za krivo. Leta 2009 je Tjaša Andree Prosenc v vlogi pooblaščenke družbe Eurocapital podpisala pogodbo, ki je bila za podjetje škodljiva. Zato jo je sodišče spoznalo za krivo in podjetju priznalo odškodnino.

Kaj je zagrešila Tjaša Andree Prosenc? V stavbi, ki je bila po rehabilitaciji Emerika Mayerja vrnjena družini, so bivali najemniki, ki so imeli pravico do neprofitne najemnine. Ta pr

V nizu kriminalnih dejanj, ki sta jih Federico Pignatelli in njegova mati Doris Mayer utrpela s strani njune odvetnice Tjaše Andree Prosenc, izstopa tudi kraja večjega zneska. Brez kakršnekoli legitimne utemeljitve so iz avstrijskega bančnega računa Doris Mayer nakazali več kot 100.000 EUR na račun, ki ga je Tjaša Andree Prosenc imela na švicarski banki UBS. Gre za navadno krajo, ki pa ni bila kaznovana zaradi zastaranja.

S tem v zvezi je v Avstriji najprej potekal predkazenski postopek, a so nato avstrijski organi Doris Mayer usmerili na civilno tožbo, ki pa zaradi zastaranja ni bila uspešna. Gre za še eno dejanje, ki je bilo stari gospe zelo dolgo prikrito in je zanj izvedela šele leta po kraji. Zato se tudi v tem primeru odpira vprašanje, ali je prav, da takšna dolga leta prikrivana kriminalna dejanja zastarajo od dneva, ko so bila storjena, ne pa od dneva, ko so bila prvič odkrita.

Kako se je to lahko zgodilo? Kot v videu razloži Federico Pignatelli, je njegova mati Doris Mayer povs

(foto: RTV)

V tokratnem videu Federico Pignatelli opiše travmatično izkušnjo njegove mame Doris Mayer in izpostavi, kako je njuna odvetnica Tjaša Andree Prosenc zlorabila posledice tiste brutalne zlorabe, ki je Doris zaznamovala za celotno življenje. V videu Federico opiše, kaj se je zgodilo družini Mayer ob koncu vojne in kako je odvetnica na najbolj pokvarjen način s psihološkimi igricami manipulirala s travmatizirano starejšo gospo.

Doris Mayer je bila mladenka, ko so jo po koncu vojne v tistih brutalnih časih nepredstavljivega nasilja zaprli, pretepli in posilili, nato pa boso pregnali prek Alp v Avstrijo. Posledice te travmatične izkušnje so jo spremljale do smrti v lanskem letu. Prav zadnje dni je bila zagrenjenost ob misli na njeno domovino še toliko globlja. Počutila se je namreč še drugič izdano s strani Slovenije, ko je najprej izvedela, da jo je prevarala njena odvetnica, nato pa je slovensko pravosodje ščitilo hrbet vsem pokvarjenim dejanjem Tjaše Andree Prosenc.

Doris Mayer

V izjemno pretresljivi epizodi dokumentarne oddaje Pričevalci, ki jo pod vodstvom dr. Jožeta Možine lahko spremljamo na RTV Slovenija, spregovori princesa Doris Mayer von Samassa. V njeni življenjski zgodbi se prepletajo človeška dostojanstvenost in omika ter zgodovinske prelomnice in globoka razočaranja, ki žal segajo tudi do današnjih dni.

Doris Mayer se je rodila leta 1926 na Bledu v ugledni slovensko-avstrijski družini, ki je pripadala višjemu podjetniškemu sloju predvojne Slovenije. Njen oče dr. Emerik Mayer, pravnik in intelektualec, je med drugo svetovno vojno pomagal partizanskim družinam in jih ščitil pred okupatorjem, a ga to po vojni ni zaščitilo pred brutalno represijo komunističnih oblasti.

Po koncu vojne so ga aretirali, brutalno mučili in postal je ena izmed številnih žrtev množičnih povojnih pobojev. Družinska hiša v Ljubljani je bila izropana, družina pa razlaščena. Tudi Doris, njeno sestro in mati so zaprli, mučili, posilili in kasneje nasilno izgnali čez mejo.

Izgnanst

V tokratnem videu se Federico Pignatelli dotakne postopka denacionalizacije njegovega družinskega premoženja. Dolga leta mu je glede tega postopka odvetnica Tjaša Andree Prosenc govorila, da se zadeve v slovenskem pravosodju pač vlečejo zaradi korupcije in da bo treba potrpežljivo čakati, če želijo doseči vrnitev premoženja.

Po tem, ko ji je odvzel pooblastilo za zastopanje in najel druge odvetnike, pa je sledilo šokantno presenečenje. Ugotovili so namreč, da je iz arhiva sodišča izginil celoten spis o vrnitvi premoženja družine Mayer. Pri tem sploh ni jasno, ali in kako je bil postopek zaključen. Kako je to sploh mogoče? Saj ne gre za nek zasebni arhiv, temveč za arhiv slovenskega sodišča. Kdo je odtujil ta spis in zakaj? Ali je bil postopek zaključen in če je bil, kam je izginil denar, ki bi ga družina morala prejeti kot odškodnino?

Federico v videu poudari, da sicer nima nobenih dokazov, a njegov logični zaključek je, da je spis iz arhiva odtujila Tjaša Andree Prosenc. To sklepa na