Mirica Ačko Izvajanje delavnic Bontonček pomeni zame neko drugo dimenzijo osveščanja in konkretnega soočenja s hendikepom, tako otrok kot učiteljic in drugih delavcev na osnovnih šolah. Pomembno se mi zdi, da jih izvajamo hendikepirani z lastno izkušnjo hendikepa in s tem pomagamo razblinjati predsodke in stereotipe o našem življenju. S tem sporočamo, da smo mi tisti, ki lahko najbolj konkretno govorimo, kako živimo, kaj delamo in svojega hendikepa ne vidimo kot nekaj posebnega, temveč je ta del nas. Ker je viden, to pri otrocih in tudi učiteljica povzroča zelo različne, včasih zanimive reakcije. Pomembno je, da sami govorimo, kako želimo, da se drugi obnašajo do nas in česa ne želimo. Pri izvajanju delavnic uporabljamo veliko konkretnih pripomočkov tako, da se lahko otroci npr. zapeljejo po razredu z vozičkom, preizkusijo belo palico, ter različne družabne igre prirejene za slepe (šah, človek ne jezi se, domino…). V sodelovanju s soizvajalci delavnic sem se tudi sama veliko naučila,