Članek
Zakaj nisem postal gastarbajter

Zakaj nisem postal gastarbajter

Objavljeno Jul 18, 2016

 

… ali kako te lahko osnovnošolska matematika reši pred bankrotom.


Delo s starci, invalidi in drugimi osebki, ki so gospodarstvu bolj v škodo kot v korist, se uvršča med najbolj obetavne poklice prihodnosti. Starcev bo itak vedno več, invalidov pa glede na vedno slabši življenjski slog in propadanje zdravstva tudi. Vedno več se jih bo kopalo v revščini (pozasebljena voda bo kmalu predraga za to razkošje), a hkrati bo naraščalo tudi število bogatih. Ti si bodo ob vedno bolj okrnjeni državni ponudbi lahko privoščili zasebno oskrbo in nego. »Pokojnine« in »invalidnine« sta velikanski vreči državnega denarja, ki samo čakata, da se pretočita v zasebne žepe …

Velika Britanija je bogata dežela, polna bogatih starcev in invalidov. Potreba po oskrbovalcih in negovalcih na domu je velika in stalna. Več britanskih podjetij ima na strani Zavoda za zaposlovanje stalne oglase. Imajo tudi spletne strani (ki so si med seboj sicer sumljivo podobne), naslove in sezname stikov. Sum je manjši, ker jim zaupa Zavod za zaposlovanje. Še manjši je, ker njihova osnovna dejavnost ni igračkanje z denarjem ali oskrba nočnih klubov s plesalkami. Le kaj bi lahko šlo narobe, če pa vsa resna javna občila ves čas trobijo, da gre za sanjski poklic?

V ponedeljek sem uslužbenki zavoda poslal življenjepis v angleščini. V sredo ga je poslala naprej. V petek me je poklical prijazen uslužbenec podjetja Alpenbest. Z usposabljanjem bi lahko pričel že v ponedeljek, dober teden kasneje. Nemudoma mi je poslal cel kup papirjev, ki naj bi jih izpolnil, in dva s podrobnostmi.

V osnovni in srednji šoli nisem delal domačih nalog. Zdaj sem jo naredil …

o

ZAČETEK: 1.060–3.300 €

Pot (prevozi in let): 350–720 €;

potrdilo o nekaznovanosti: 60 €;

2 delovni obleki (ja, iz lastnega žepa): 60 €;

vsaj 1 ura vožnje, morda pa še kak izpit in vozniško dovoljenje: 30–150 €;

GPS (ja, za službeno rabo): 60–80 €;

varščina za bivališče (4–7 tedenskih najemnin): 400–800 € (1/2 dvoposteljne sobe), 500–1.050 € (lastna soba), 840–1.900 € (garsonjera ali 1-sobno stanovanje);

predvidljivi nepredvideni stroški: 100–300 €.

o

MESEČNI STROŠKI: 830–2.250 €

Bivanje: 400–450 € (1/2 dvoposteljne sobe), 500–600 € (lastna soba), 840–1.100 € (garsonjera ali 1-sobno stanovanje);

stroški: 60–100 € (1/2 dvoposteljne sobe), 100–200 € (lastna soba), 150–350 € (garsonjera ali 1-sobno stanovanje);

hrana (zaradi narave dela vsaj 1 dnevni obrok v restavraciji): 250–500 €;

ostalo (oblačila, kozmetika, stvari za dom, kultura, druženje, nepredvideni stroški …): 100–300 €.

o

PRIHODKI OD DELA IN STROŠKI ZARADI NJEGA (neto): 813–1.500 €

Delal bi 6 dni na teden, okoli 24 dni na mesec. Plačan bi bil izključno za čas pri strankah. Dnevno bi imel 10–15 strank; pri vsaki bi bil 15 min–1 h, v povprečju 35 min; skupaj 6–9 ur. Izleti od ene do druge stranke v podjetju Alpenbest štejejo kot prosti čas. Še več: če za prežarčevanje uporabljaš službeni avto, moraš plačati uporabo, bencin, menjavo olja, čiščenje in poškodbe, ki jih zakriviš (ali pa je storilec neznan). Olajševalna okoliščina je, da si ga lahko deliš s sodelavci. Osebno se seznaniš tudi s cenami javnega prevoza, če ti pride bolj prav kot avto ali pešačenje.

Plača (od 2. meseca dalje): 1.450–1.700 €;

avto (0,90 €/h; 5–15 h/dan): 108–324 €;

bencin (1,30–1,80 €/l; 5–8 l/100 km; 15–40 km/dan): 25–140 €;

parkiranje (0,7–1,8 €/h; 4 h/dan): 67–173 €.

o

OBRAČUN

Mesečni stroški za jedenje in spanje, kolikor si ju lahko privoščiš ob celodnevnem garanju, se gibljejo med 830 in 2.250 €. Prihodki za delo od jutra do večera z mnogimi kratkimi in neuporabnimi odmori, začinjeno z občasnimi starčevskimi kapricami, vzvišenostjo in zlobo pa znašajo od 813 do 1.500 €. K temu je treba prišteti 1.060–3.300 € za prihod in 830–2.250 € za 1. mesec bivanja, kar neznatno zmanjša 1. plača (150–450 €).

Razlike med največ in najmanj so velikanske. Za splošno sliko sem upošteval srednje vrednosti, a tudi skrajne so zanimive.

Če bi si z nekom delil najcenejšo dvoposteljno sobo, bi bil na koncu leta za 1.500–2000 € v minusu. Če bi delal nadure in skrajno skromno živel, bi morda pokril začetni minus in leto zaključil s pozitivno ničlo. Letalska karta za domov bi me spet zadolžila …

Če bi imel lastno sobo, bi pogrešal dobre 4 tisočake. Tudi v najboljšem primeru bi bil v minusu. Leto bi morda zaključil v zaporu …

Za resnega človeka, starejšega od 30 let, ki je ves dan na nogah in opravlja zahtevno delo z ljudmi, je lastno bivališče, kamor se zvečer vrne in oddahne, ne da bi mu še kdo sral po glavi, seveda higienski minimum. A če bi živel sam, me tudi najbolj ugoden izračun ne bi odrešil izgube. Leto bi v vsakem primeru zaključil z več tisoč € minusa, najverjetnejših 11.000 € dolga pa bi mi še dolga leta grenilo življenje.

Tega dolga si ne bi nakopal z zapravljanjem, ampak nasprotno – s celoletnim celodnevnim trdim in zahtevnim delom v obetavni panogi v eni najbolj razvitih držav sveta, cca. 20 km od enega najpomembnejših gospodarskih, kulturnih in bla bla središč sveta … ki ga zelo verjetno ne bi imel niti energije niti časa, še najmanj pa denarja, obiskati …

 

Odlično, 5

#Kolumne #Gregor-hrovatin