Članek
Projekt Deus Ex machina!

Projekt Deus Ex machina!

Objavljeno Mar 30, 2013

Déus ex máchina lit., v starogrškem gledališču božanstvo, ki nepričakovano razreši dramski zaplet

Pred časom je v ozračje nad Rusijo vstopil več tonski meteorit, ki je k sreči prej eksplodiral in povzročil manjšo škodo le kot meteorski dež. Ste ob tem spoznanju absolutne moči narave pomislili, kakšna bi bila realna vrednost kapitala, če bi se Zemlji približeval meteor velikosti manjšega mesta? Vprašajte se, koliko znaša celoten denarni dolg sveta, ki temelji na pričakovanju oziroma predvidevanju določenih dogodkov, ki se bodo zgodili v prihodnosti! Da, v prihodnosti, prav ste prebrali. Se zavedate, da danes dolgujete, še preden se rodite? Kaj pa je prihodnost? Je to res čas, ki ta trenutek resnično obstaja ali so to le želje, verovanje, upanje? Ali ni sedanjost le produkt dejanj/odločitev živih bitij in celotnega vesolja v določenem trenutku? Smo res tako blazni, da verjamemo, da je prihodnost tako determinirana in predvidljiva, da lahko na njej temelji celoten aktualni finančno-gospodarski sistem? Leži tu tudi odgovor na vprašanje ali je danes ekonomija sploh še veda? Menim, da zagotovo ni več, postala je preprosto vedeževanje, saj temelji na iluziji. Temelji na predvidevanju dogodkov, ki se bodo odvijali v prihodnosti. Smo res tako zavedeni in nerazumni, da verjamemo v determiniranost prihodnosti, brez upoštevanja vpliva narave in na koncu samega vesolja? Smo res tako slepi? Ste že slišali za prerokbo, indijanskega plemena Cree, ki pravi: »Šele ko bodo posekana vsa drevesa, ko bodo ulovljene vse živali, ko bosta onesnažena vsa voda in zrak, bomo ugotovili, da se denarja ne moremo najesti.« Še vedno ne razumete? Pojdimo dalje. Kako bomo na primer razmišljali takrat, ko bodo grozljive podobe vojn prestopile televizijske zaslone in se naselile v naš vsakdan, v vsak še tako intimen kotiček naše zavesti? Ko se bomo zopet pustili zapeljati v usoden ples »skupinskega samomora«. Ste se vprašali kakšno vrednost bo imel denar takrat? Prava vrednost denarja je danes ILUZIJA in prej ko bomo to spoznanje razumeli, lažje bomo izstopili iz tega začaranega kroga odvisnosti, ki nam onemogoča svobodno življenje in uveljavljanje lastne zavesti ter nas z omejevanjem in kontrolo dostopa do osnovnih človekovih potreb oblikuje v družbo novodobnega suženjstva.


Živimo v času, ko zaslepljenci občudujejo nezaslišano, uporniško gesto novega papeža, ker ni obul protokolarnih rdečih čeveljcev. Iskreno, pričakoval sem, da bo prišel v visokih gumijastih škornjih, odprl vsa skrivna vrata in izpustil izteči vse, kar se je skozi stoletja hlapčevanja kapitalu nabralo v prav vsaki pori te abotne inštitucije. Pomenljiva je tudi izjava, da bo naredil »revno cerkev za revne«. Se vam ne zdi, da je cerkev zadnjih nekaj stoletij že tako hudo duhovno revna, da ji je od duha ostal le še zatohel smrad skrivnosti iz strogo zaprtih soban? Se vam ne zdi, da bolj duhovno revni, skoraj ne moremo biti, saj je edini pravi bog, v katerega verjamemo, MATERIALIZEM? Zakaj potem takšna izjava? V kakšnem pogledu se je papež dejansko obračal na svoje vernike? Na vas, Spoštovani Verniki, se je obračal v smislu kapitala, edinega boga, v katerega verjame! V kolikor bi se na vas obračal v edinem, pravem, torej duhovnem smislu, bi želel bogato cerkev za bogate ljudi. Groteskno je, da se je danes večina velikih religij razvila v hlapce materializma. Postale so to, proti čemur so se prvotno borile; svoj antipol! Da ne bo pomote, tu ne mislim le na RKC, temveč tudi muslimansko, židovsko, pravoslavno cerkev, skratka vse velike čustvene manipulatorje, ki so tako ali drugače postali hlapci velikega boga Materializma! Take abotne inštitucije za pranje možganov se pred gotovim propadom lahko rešijo le, če se družno žrtvujejo in se odpovejo celotnemu materalnemu svetu. Spoštovani papež Frančišek, če želite resnično kaj spremeniti, se takoj odpovejte celotnemu materialnemu premoženju cerkve, ga podarite in se skupaj z vsemi škofi v imenu pokore prepustite milosti ali nemilosti vernikov, ki jih zavestno zavajate!

Marsikomu je danes že jasno, da živimo v prelomnih časih, v času preobrazbe. Vprašanje je le, ali se bo sistem dejansko spremenil ali pa bo še naprej ohranil svoje bistvo, skozi malce drugačno verzijo, ene in iste zgodbe. Medtem ko so v iskanju antipola, oziroma tako imenovane »levice«, vse oči usmerjene v slepe častilce Marxovega Kapitala ter ideje socializma, sem mnenja, da iščemo v napačni smeri. Pravi antipol trenutnemu sistemu se bo izoblikoval iz duhovno ekološko usmerjenega bitja, ki bo v ospredje kot temelj verovanja postavil vero v ČLOVEKA in se popolnoma odpovedal aktualnemu pojmovanju materializma. Z vero v človeka samega, se bo spremenil tudi odnos do idoliziranja posameznikov, saj vera v človeka pomeni univerzalost in ni osredotočena na idola oziroma ikono, kot v preteklosti. Zahteval bo nadvlado uma, duhovnosti nad materializmom. Duhovnemu preporodu bo pripomogel tudi propad največjih religij, ki so se preveč oddaljile od človeka in izgubile svojo prvotno vlogo. Kolesje časa jih bo zmlelo v trpko-sladek spomin iz preteklosti. Razvoj visoke tehnologije podprte z genskim inženiringom, bo v naslednjih letih dodobra pretreslo pojmovanje celotnega bistva obstoja.V prihodnosti bosta zato pol in antipol predstavljala človeka kot visoko razvito naravno-duhovno bitje, ki uporablja znanost in tehnologijo kot orodje za ohranitev človečnosti ter narave na eni strani, ter sistem materializma, ki z novo ustvarjenimi bitji (humanoidi), visoko tehnologijo ter zasužnjevanjem človeka ohranja svoj obstoj, na drugi strani. Konflikt bo nastal, ko bo človek dokončno dojel, da je postal plen namesto plenilec. Nastal bo boj med kreatorjem in kreacijo. Če dobro premislite, tudi danes ni prizanešeno nikomur; vsi smo hlapci, sužnji miloščine, ki nam jo ponuja peščica umetnikov iluzije, v zameno za navidezne užitke udobja, za navidezno varnost, za iluzorno prepričanje o svobodi. Medtem  smo pozabili, kaj pomeni biti človek in imeti lastno zavest. Zamenjali smo jo za skupinsko iluzijo, zamenjali smo jo za užitek udobja, prodali smo lastno zavest! Postali smo ujetniki v začaranem krogu monoteizma! Pozabili smo, kaj pomeni reči NE, pozabili smo kako se upreti in si vzeti, kar nam pripada!

Psihopatologijo odvisnosti od kapitala, sistema, ki se je samokreativno razvil ter posledice prevzema, te vsiljene kolektivne sistemske zavesti, odlično secira spoštovani psiholog in filozof Dušan Rutar, v svojih predavanjih »Religija kot kapitalizem – kapitalizem kot religija«. Spoznanja, ki nam jih o nas samih, skozi psihologijo razkriva, so zelo pretresljiva in če ste zares iskreni do samega sebe, tudi zelo boleča. Zato upam, da bo diagnosticiranje tega akutnega stanja odvisnosti postala glavna tema tudi ostalih strokovnjakov, ki nam bodo s pravimi vprašanji pomagali razumeti to, že v podzavest vrinjeno stanje.

Prvi premik v pravo smer vsekakor predstavlja briljantna ideja UTD ter vedno večja ekološka osveščenost, ki izhaja tudi iz dejstva, da smo z viri omejeni. UTD predstavlja osvoboditev posameznika iz sistemske matrice in mu omogoča neodvisen razvoj lastne zavesti. S tem, ko osnovni člen postane neodvisen, postane tudi antipol sedanji absolutni moči sistema in če bo hotel slednji obstati, se bo moral začeti prilagajati človeku. Tu preidemo k bistvu: ustvariti se mora konflikt med osebno zavestjo človeka in kolektivno zavestjo sistema. Ravno ta konflikt bi za začetek lako povzročil ustvarjanje novih idej in posledično možnost razvoja, ki temeljita na uravnoteženi razporeditvi moči med posameznikom in sistemom. 

 Možna rešitev je projekt »Deus ex machina«, ki uvaja tezo »človek kot tiskarna denarja«. Celoten finančni sistem današnje ekonomije temelji na zadolževanju. Denar je postal iluzija. Tiskamo ga pod pretvezo, da ga bomo nekoč v prihodnosti vrnili. Država se v našem imenu zadolžuje za cele generacije, za generacije, ki se sploh še niso rodile! Ta denar nato prepusti bankam, da ga le-te distribuirajo od vrha navzdol. Slehernik, kot glavni nosilec dolga, svoj delež občuti kot drobtinico, saj se večine finančnega toka polastijo priviligirane elite. Enostavneje bi lahko  rekli, da si preko države izposojamo denar, ki ga sami nikoli ne dobimo, vseeno pa zanj odplačujemo dolg. Ali smo lahko še bolj neumni?

Kako sveže »natisnjen« denarni tok preusmeriti iz ustaljene sprevžene poti namesto k bankam direktno k dolžniku? Za mnoge tiskanje denarja ne pomeni rešitve, vendar če dobro premislite, je to briljanten način za postopno razvrednotenje moči denarja, ki je pogoj za nastanek novih razmerij in odnosov v družbi. Vsekakor denar, ki ni več vezan na zlato, tiskamo že desetletja in zanimivo pri tem je, da je družba ravno zadnja 3 desetletja naredila največji napredek.  Brez tiskanja svežega denarja, bi se, na primer ZDA, hipoma sesule in za seboj potegnile še celotno zahodno gospodarstvo. Skratka, dober scenarij za nov »skupinski samomor« v obliki vojne ali kakšne druge oblike katastrofe. Si res želimo tak scenarij? Menim celo, da gre danes pri vsem skupaj za umetno ustvarjeno krizo, saj se ta trenutek, medtem ko sleherniki vzorno trpimo, dogajajo veliki kapitalsko-lastniški premiki, ki se bodo zaradi zaključka dobe fosilnih goriv preusmerili v nadzor dostopa do hrane in vode. Ultimativna izkoriščevalska popkovina bo kmalu vzpostavljena. Abotnosti evropske politike in njene servilnosti kapitalu smo bili lahko priča ob zavrnitvi predloga proti uporabi neonikotinoidov, ki dokazano škodujejo čebelam. Kljub močni podpori stroke, javnosti ter naravovarstvenikov se predlog zaradi pritiska znanih kapitalsko-farmacevtskih lobijev ni sprejel. Vam ime Monsanto kaj pove? Voda in prehrana bosta kmalu zamenjali vlogo z nafto in teater se bo lahko ponovno začel. Smo lahko še bolj slepi?

Za lažje razumevanje, bom najprej predstavil dejansko uvedbo projekta v praksi. Temelj ideje je UTD. Vsak polnoleten državljan EU bi na posodobljeno osebno izkaznico mesečno dobival znesek 1000 eur. Uporaba zneska bi bila omejena izključno digitalno, zato gotovine ne bi bilo možno dvigovati. Znesek bi bil vsak mesec enak, se ne bi sešteval in prenašal v naslednji mesec. To pomeni, da ne bi omogočal varčevanja, prav tako na ta znesek ne bi bilo možno vezati nobenega bančnega kredita ali kakršnega koli drugega jamstva. Vsaka zloraba bi se strogo kaznovala. Dejansko bi šlo za kartico, ki bi omogočila izključno plačevanje in bi bila popolnoma izvzeta iz trenutnega bančno-finančnega sistema. Celotni ideji bi lahko rekli tudi sistem »usmerjene porabe«, saj bi vsaka država, glede na konsenz z družbo določila kdo vse bo lahko s svojimi proizvodi oziroma storitvami črpal denar iz kartic.

V nadaljevanju bomo denar imenovali »zeleni evro«, saj bo kmalu jasno, da gre pri projektu tudi za vzpodbujanje razvoja nove družbe, ki temelji na energetsko-prehrambeni samooskrbi, podkrepljeni z visoko ekološko zavestjo. Osnovne potrebe lahko grobo strnemo v naslednje : prehrana, bivanje, zdravstvena oskrba, izobraževanje, gibanje in komunikacija.  Z dodelitvijo koncesije (kode) za možnost črpanja zelenega evra določenemu subjektu, država s kirurško natančnostjo usmeri finančni tok, kar ji omogoči neposredno vzpodbujanje razvoja novih dejavnosti na eni in kontrolo na drugi strani. Celoten sistem je popolnoma javen, zato zloraba ne bi bila možna. Plačujemo lahko zdravstvene storitve, vse bivalne stroške vključno z najemnino, telefonom, dostopom do spleta, stroške izobraževanja, celoten javni prevoz. Ne moremo pa plačevati stroškov osebnega avtomobila, bencina in podobno. Lahko kupujemo kvalitetna ekološko pridelana živila iz samooskrbe. Živil, ki niso nujna za osnovno bivanje, ni možno kupiti (škodljive sladke pijače, alkohol, tobak, itd.). Temu primerno se razvijejo nove storitveno-proizvodne dejavnosti, ki so usmerjene k zadovoljevanju izključno osnovnih potreb na visoki ravni, kar posledično zažene evropsko gospodarstvo. Vse ostale potrebe si posameznik zagotovi enako kot do sedaj. Se pravi, imamo dva vzporedna sistema: sistem ki zadovoljuje izključno osnovne potrebe na podlagi samooskrbe in že obstoječi sistem. Tako dobite UTD, ki ga lahko koristite za zadovoljevanje osnovnih potreb, državni proračun pa stalni prihodek, saj je osnovna infrastruktura, še vedno v družbeni lasti, kjer mora tudi ostati. Problem inflacije se reši preprosto, z »zamrznitvijo« cen osnovnih potreb, saj zneska UTD ni možno porabiti za ostale potrebe. Torej gre za prerazporeditev finančnega toka, kar v zagato spravi vrh odločanja, saj kapital ne prihaja več po ustaljeni poti, temveč je distribucija v rokah posameznika. Ta je zaradi priliva kapitala, ki mu pripada kot univerzalna pravica postal samostojen, kar pomeni korenit preobrat v smislu odvisnosti in razporejanja moči na relaciji sistem-človek!

Pravo vprašanje financiranja UTD torej ni kako pridobiti denar, temveč zakaj si tega denarja ne vzamemo? Ravno ta čas poteka 300 obletnica Tolminskega punta. Prenehajmo prositi za miloščino, temveč si vzemimo, kar nam pripada!

 

#Kolumne #Tomaz-pangersic