Mario Dragi; kdo je in kam nas pelje?
Velika večina ve, da je Mario Dragi bivši guverner Banke Italije in da je v začetku novembra 2011 postal novi predsednik Evropske centralne banke (ECB), zamenjava za Jeana-Clauda Tricheta. Mandat, ki traja kar osem let, mu daje več kot dovolj časa, da se uresničijo veliki načrti finančnih elit katerih kurir oz. zastopnik je. A koliko je še neznank in pomembnih stvari, ki jih je potrebno obelodaniti, da bi si o njem, predvsem pa o viziji politike financ, ki jo zasleduje, ustvarili bolj jasno podobo.
Naj najprej naštejemo nekaj njegovih pomembnejših funkcij, da lahko v nadaljevanju obrazložimo naše trditve. Od 1984–1990 je bil izvršni direktor Svetovne Banke, 1993–2001 predsednik italijanskega odbora za privatizacijo, od 1991–2001 generalni direktor italijanske zakladnice, 2002–2005 podpredsednik upravnega odbora in generalni direktor družbe Goldman Sachs International, 2006–oktober 2011 guverner italijanske centralne banke, 2006–oktober 2011, predsednik Odbora za finančno stabilnost (nekdanji Forum za finančno stabilnost), Od leta 2006 član sveta direktorjev Banke za mednarodne poravnave, od novembra 2011 predsednik Evropskega odbora za sistemska tveganja. Skratka je človek, ki obvladuje in pozna prav vse strateško pomembne ter ključne finančne institucije globalnega odločanja. Ni kaj, pomembne reference, ki pa že na prvi pogled in tudi laičnemu poznavalcu dajo vedeti, da je pokrival strateške položaje mednarodnih nadzornih finančnih institucij, ki so tako ali drugače privedle ali jo celo proizvedle t.i. krizo, ter so krive za nastale kritične razmere globalnih razsežnosti.
Seveda se je pri tem potrebno vprašati, za koga je situacija kritična? Morda pa nekaterim prav takšne krizne razmere celo ustrezajo za lažje izvrševanje planiranih rešitev, ki vodijo do želenih ciljev. Zaradi njegovih številnih funkcij ima g. Dragi kar dva nadimka, »SuperMario« in »gospod Odsoten«, saj je zelo rad na več pozicijah hkrati in pogosto kar izgine svojim telefonom v roki na posvetovanja s kom pomembnim kot je npr. Timothy Geithner, šef Federal Reserve New Yorka. Seveda so njegovi prijatelji bolj ali manj vsi pomembni in vplivni finančniki ter bankirji, saj se že dolga leta preseda iz stolčka na stolček v krogu »elitnih« čarovnikov financ.
Dragi je v času svojega predsedovanja italijanskemu odboru za privatizacijo poskrbel, da je odpravil Glass-Steagall Act, ki je ločeval komercialne banke od investicijskih bank in tako uvedel obdobje razburljivega in visoko tveganega modernega bančnega hazardiranja. V ZDA je bil ta zakon odpravljen kot Clintonovo administracijo leta 1999. Hkrati pa je Dragi ves ta čas vzporedno tudi pospešeno privatiziral (italijansko) državno premoženje. Po tem plodnem in uspešno opravljenem poslu je bil nagrajen z novo zaposlitvijo v investicijski banki Goldman Sachs, ki je tudi splošno poznana pod imenom »hobotnica«, saj imajo prav povsod prste vmes. Vemo, da je prav Goldman Sachs ena glavnih povzročiteljic finančne krize, ki je nastala že 2008. Kot smo že dejali je bil Dragi med drugim tudi predsednik Foruma za finančno stabilnost, Financial Stability Forum (FSF). FSF je bil ustanovljen s strani članic G7 in je bil think tank (nekakšni možgani) centralnih bankirjev ter finančnih ministrov s pomembnim »poslanstvom« supervizije in regulacije globalne stabilnosti finančnega sistema.
Že leta 2008 sta v uradnem pismu centralnim bankirjem in finančnim ministrom G20, Dragi kot predsedujoči FSF in Dominique Strauss-Kahn, takratni šef FMI opisala, kakšni vlogi želita zagotoviti svojima organizacijama. V pismu natančno opisujeta kako so vlade odgovorne za izvajanje politik finančnega sektorja, FMI je odgovoren za nadzor svetovnega finančnega sistema, FSF pa bo pisal zakone in pravila, ki bodo urejale globalni finančni
sistem, torej bo nadzoroval in predpisoval standarde. Povedano drugače: FSF bi poslala svetovna vlada, FMI nekakšna policija, nacionalne vlade pa bi tako postale zgolj izvrševalke in bi samo še implementirale njihovo politiko. Pravzaprav se to že vse dogaja in izvaja pred nami, ne da bi o tem vedeli karkoli. Ste morda kdaj kaj takega posumili ali zaslutili tudi vi, ko opazujete kako nemočno se iz vrha na vrh srečujejo evropski politiki in servirajo sveže magične rešitve, drugi dan po vrhu pa vsi skupaj pademo na trda tla?
Aprila 2009 G20 sklene, da se razširi elitni klub FSF in tako nastane nov organ imenovan Financial Stability Board (FSB). Novo ime, druga kratica; »novo pakovanje, isto s...spisek članic najdete na tej povezavi. Ko beremo točke poslanstva FSB si neposvečeni zelo težko predstavljamo kaj ta organ sploh počne in kakšne učinke prinaša ter kakšno politiko zasleduje. Videti pa je, da se v tem klubu združujejo vsi, ki kaj veljajo v globalnem finančnem sistemu oblikovanja politik in sprejemanja strategij. In prav presenetljivo je, kako se na teh najvišjih nivojih pojavlja ozek krog imen, ki si zgolj podajajo stolčke in izmenjujejo mandate. FSB oblikuje nekakšno listo sistemsko pomembnih svetovnih bank tako, da jih bo lahko razvrstila in se nato odločila kdo »mora« obstati in kdo lahko propade; po sistemu »too big to fail« in to ne glede na ceno, ki jo bomo morali plačati, kdo drug kot davkoplačevalci.
Še en pomemben bankir in ekonomist Andrew Crockett, med drugim tudi prvi predsednik FSF je že leta 2005 v svojem članku z naslovom “Sistemic financial crises: resolving largebanks insolvencies” pisal o tem, kako je potrebno zaščititi in reševati sistemsko pomembne banke po sistemu »too big to fail«. Morda Dragi uresničuje prav njegovo vizijo. Vse kaže, da je »vlada globalnih financ« že začela delovati, saj je FSB že objavil ocenjevalno metodologijo za identifikacijo sistemsko pomembnih bank, G-SIBs.
V začetku novembra je zaokrožila novica, da bo v reševanje Evra stopil tudi IMF. To dejstvo je potrebno vzeti pod drobnogled, saj lahko pomeni nov dogovor, ki bo spremenil finančno in politično podobo Evrolandije. Postavitev pravih figur na šahovnici mednarodnih organov nadzora finančnih institucij in tokov je ključnega strateškega pomena. »Voditelji so dosegli dogovor o povečanju sredstev Mednarodnega denarnega sklada (IMF) ter potrdili seznam 29 globalnih sistemskih bank, za katere bo veljal poseben nadzor.« 1
Resno se moramo vprašati in na to tudi odgovoriti, kaj načrtuje z nami globalna finančna vlada?
Jan 21, 2012